Ambrozija, pelinolistna (Ambrosia artemisiifolia L.), je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Na območju nekdanje Jugoslavije so jo prvič opazili med drugo svetovno vojno. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi danes poznano vsaj 20 vrst ambrozije, pri čemer je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija.

Rastlina zraste od 1,0 do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi do deljeni in prav tako odlakani. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej.

Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več in obratno. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje, večje od 100 km. Največja koncentracije pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjena rastline je med 6 in 20 km na leto. V zadnjih desetih letih je na Hrvaškem koncentracija peloda ambrozije narasla za 10-krat in po hrvaških podatkih je Zagrebška županija v coni z največjo koncentracijo pelodnih zrn v Evropi.

Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki. Tako ni nič presenetljivega, da so v Evropi največja žarišča ambrozije v vzhodni Evropi, kjer je zaradi opuščanja kmetijske pridelave (Madžarska) ter vojn (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) veliko zapuščenih polj, kjer se ambrozija nenadzorovano razmnožuje.

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih/m3. V povprečju pa se prve reakcije pojavijo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelodnih zrn ambrozije. Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije, bodičem (Xantium sp.), pelinom. Osebe, ki so alergične na cvetni prah ambrozije, lahko alergeno reagirajo tudi na cvetni prah nekaterih drugih rastlin (sončnica ) in občutijo pekoč občutek v ustih, ko jedo banano.

Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so:

• kihanje, ščemenje v nosu, vodeni izcedek iz nosa,
• otečene veke, ščemenje v očeh,
• oteženo dihanje.

Simptome alergijske reakcije je treba zdraviti. Če jih prepoznate pri sebi, obiščite svojega zdravnika ali stopite po nasvet v lekarno.

Poleg ustreznega zdravljenja je v času največje koncentracije pelodnih zrn koristno izvajati naslednje preventivne ukrepe:

• izogibajte se gibanja na prostem,
• zapirajte okna in vrata stanovanja,
• prosti čas preživljajte na območjih, kjer ni ambrozije,
• dela zunaj hiše opravljajte neposredno po dežju, ki izpere pelodna zrna iz zraka,
• pogosto si umivajte roke in pred spanjem si operite lase,
• oblačil in čevljev ne sušite na prostem.

Kako resen je problem ambrozije, naj ponazorim v nekaj naslednjih premerih:

• Na Madžarskem so se začele kampanje boja proti ambroziji že pred nekaj leti. Organizirali so tekmovanje za otroke, kjer je tisti, ki je nabral največ ambrozije, dobil posebno nagrado. Natisnili in razdelili so na tisoče zgibank in slik z ambrozijo.
• V Kanadi obstaja zakonska obveza za uničevanje ambrozije na vrtovih. Izvajanje zakona nadzirajo tudi poštarji, ki javljajo policiji, kdo ne izvaja uredbe. Kazni za neupoštevanje te uredbe lahko znašajo tudi več kot 1.000 kanadskih dolarjev.
• Na Hrvaškem so uvedli projekt uničevanja ambrozije v kar nekaj mestih (Zagreb, Osijek in Varaždin), kjer s pomočjo letakov in drugih aktivnosti opozarjajo ljudi na problem ambrozije. Še dalje so šli v mestu Zagreb, kjer morajo tako javne kot fizične osebe poskrbeti za uničevanje ambrozije. Kazni za neupoštevanje uredbe se gibljejo med 200 in 1.000 kunami.

Za uspešen boj je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem. Na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.

Z enostavnimi ukrepi lahko tudi sami veliko naredimo za svoje zdravje.