Pomurske Lekarne
Prehlad in gripa

Skupaj z zimskimi radostmi, snegom in prazniki, pridejo tudi pogostejše bolezenske skrbi, zlasti gripa in prehlad. Sam mraz ni kriv zanje, pač pa oslabljena telesna odpornost, ker pozimi ne zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave in se ne gibljemo zadosti na svežem zraku. Takšni smo dovzetnejši za virusne okužbe in hitreje zbolimo.

Prehlad in gripa sta virusni okužbi zgornjih dihalnih poti. Zaradi prevelikega števila raznovrstnih prehladnih virusov telo ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posebej, niti ne moremo razviti ustreznega cepiva. Povzročitelji gripe pa so sicer le trije (tip A, B in C), a mutirajo, zato je potrebno vsako leto novo cepljenje. Obolenji se med seboj razlikujeta glede simptomov, nevarni so zlasti zapleti do katerih lahko vodita, prehladu lahko sledita vnetje sinusov in ušes, gripi pa bronhitis in pljučnica. Tako prehlad kot gripa se širita oz. prenašata s kapljicami (kihanje, kašljanje, govorjenje), kakor tudi z dotikom rok, umazanih s kužnim izcedkom iz bolnikovega nosu.
Prehlad pride počasi, z zamašenim nosom, suhim in bolečim grlom ter hripavim glasom, pozneje se lahko vname še očesna veznica, redko se zviša telesna temperatura in obolenje spremlja slabo splošno počutje.
Gripa pride na hitro, bolnika spreletava mrazenje, obliva visoka vročina, pestijo glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter se zelo slabo počuti. Tem znakom se lahko pridružijo še nahod, vneto grlo, kašelj in bolečine v prsnem košu.

Zamašen nos
Nosni dekongestivi sprostijo dihanje skozi nos. Ker ožijo žile v nosu, nosna sluznica izloča manj sluzi in njena nabreklost splahni. Ponavadi so v obliki kapljic za nos, uporabljajo se lahko le 3-4 dni zapored, sicer se razvije t.i. “medikamentozni rinitis”, kronično zamašen, otekel in razdražen nos.

Kašelj
Pogostejši je pri gripi, za prehlad je manj značilen. V začetku je ponavadi suh, draži v grlu in ne da spati, če ga ne zdravimo preide v produktiven kašelj, za katerega je značilno izkašljevanje sluzi. Zdravila, ki jih uporabljamo za pomiritev dražečega suhega kašlja se imenujejo antitusiki (Slezov sirup, Trpotčev sirup, Panatus, Sinecod), z ekspektoransi (Sirup za izkašljevanje, Fluimukan) pa redčimo gosto sluz in olajšamo izkašljevanje.

Boleče grlo
Virusi pri gripi in prehladu ter suh zrak ali kajenje vnamejo grlo in povzročijo boleče požiranje. Zdravilne pastile, ki jih raztapljamo v ustih, pršila, s katerimi popršimo prizadeto mesto, in raztopine za grgranje, z vsebovanimi učinkovinami blažijo bolečine, razkužijo, olajšajo dihanje ali dajo prijeten in osvežilen okus. Uporabljajo se krajši čas, pri dolgotrajnem jemanju dražijo sluznico.

Bolečine in povišana temperatura
Ta dva simptoma sta pogostejša pri gripi kot pri prehladu. Odpravimo oz. ublažimo ju s pomočjo analgetikov in antipiretikov, pogosto kombiniranih z vitaminom C, ki krepi odpornost (Lekadol plus C, Aspirin plus C, Praški proti prehladu, Citripan). Šumečo tableto, zrnca ali prašek raztopimo v vodi ali čaju in spijemo kot topel ali hladen napitek.

Drugi ukrepi

Če zbolite za prehladom ali gripo, uporabljajte prej omenjena zdravila za samozdravljenje ter upoštevajte naslednje ukrepe:

  • pijte veliko tekočine (voda, sadni sokovi, čaj); tako boste navlažili izsušeno nosno in ustno sluznico ter nadomestili primanjkljaj tekočine v telesu;
  • jejte hrano bogato z vitamini in minerali (sadje in zelenjavo) za krepitev odpornosti in obrambne telesne sposobnosti pred virusi ter za izboljšanje počutja;
  • skrbite za higieno (pogosto si umivajte roke z milom in s toplo vodo), izogibajte se množic ljudi, ostanite doma in počivajte, še posebno, če imate vročino.

Kdaj morate obiskati zdravnika
Z zdravnikom se morate posvetovati, če traja prehlad ali gripa več kot 10 dni, oziroma čimprej, če so simptomi izraziti (visoka telesna temperatura, težave z dihanjem, bolečine v ušesih). Zdravniško pomoč poiščite tudi, če prehladne znake z zvišano telesno temperaturo (nad 38 ºC) opazite pri dojenčku. Nosečnice naj se o uporabi zdravil za blaženje znakov prehlada ali gripe posvetujejo s svojim zdravnikom.

Avtor: Alenka Frumen, mag.farm.
Datum: januar 2001

Na vrh