Borovnica (Vaccinium myrtillus) II
Uporabni del List (Myrtilli folium). Pravni položaj Slovenska odredba o razvrstitvi rastlin razvršča list navadne borovnice v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo le na registrirana zdravila. Zeliščna raba Zdravilni namen v ljudski medicini je raznovrsten: borovničev list naj bi preprečeval in zdravil želodčno-črevesne, ledvično-sečne in pljučne bolezni, blažil revmatizem in vnete sklepe, pomagal pri kožnih boleznih, zlati žili, prekrvitvenih motnjah in oslabelem srcu, pa tudi spodbudil presnovo in »čistil« kri, predvsem pa je še vedno v čislih kot zdravilo za »znižanje krvnega sladkorja« in je zategadelj pogosta sestavina tako imenovanih »antidiabetičnih« čajev. Manj se rabi zunanje kot krčilo (adstringens) v tekočinah za izpiranje ust. Odmerek za odrasle Krop se prelije čez 1 gram droge in po 5-10 minutah precedi. Žlička droge tehta približno o,6 grama. Dolgotrajna notranja raba ni dovoljena. Novejša dognanja Listi vsebujejo dosti kroma, 9 mg/kg, pri poskusnih živalih je njegov primanjkljaj povzročil znake od insulina neodvisne sladkorne bolezni, kot sestavina tako imenovanega tolerančnega faktorja za glukozo pa se je pokazal tudi primeren za zdravljenje omenjene bolezni. Morebitno antidiabetično delovanje droge zaradi vsebnosti kroma ni potrjeno, prav tako se ne ve, če so vsebujoči flavonoidi uporabni za zdravljenje prekrvitvenih motenj pri sladkornih bolnikih. Stranski učinki in strupenost Pri raziskavah strupenosti so opazili zastrupitvene znake, značilne za hidrokinone, čeprav droga le-teh praktično ne vsebuje, niso pa ugotovili, katerim sestavinam je učinek pripisati. Prepovedi in opozorila Pri višjih odmerkih ali po dolgotrajni rabi lahko pride do kronične zastrupitve, ki se je pri poskusnih živalih pokazala kot hiranje, slabokrvnost, zlatenica, razdražljivost, zabuhlost, mišična ohlapnost in onemoglost, kar je ob vedno večjem popuščanju življenjskih funkcij pripeljalo v smrt. Lekarniško mnenje Ker zdravilni namen borovničevih listov ni utemeljen, lahko pa povzročijo kronično zastrupitev, zdravilske rabe ne priporočamo in jo seveda še prej odsvetujemo siceršnjim nosilkam večjega tveganja: nosečnicam in doječim materam. Varni so plodovi, ustrezno pripravljeni lahko zamenjajo liste tako zunanje za nespecifično zdravljenje blagih vnetij na sluznicah kakor notranje proti driski in prekrvitvenim motnjam, v pomoč proti žilnim zapletom pri sladkornih bolnikih pa bi prišli v poštev z antociani obogateni izvlečki iz plodov. Misel Zdravilo poganja bolnika k zdravju, a brez vodnika ta omahne v še težjo bolezen.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.
Datum: marec 2003
|