Točka zdravja

Slez, navadni (Althea officinalis)

Slez, navadni (Althea officinalis)

Uporabna dela
List in korenina.

Raba v prehrani
Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z mogočo omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, ki pa za slez še niso določene. Dodati slez živilom dovoli tudi FDA, ameriški urad za živila in zdravila. Pri nas spada v kategorijo H, ki ima enak pravnim položaj kot hrana.

Zeliščna raba
V ljudskem zdravilstvu mu pripisujejo naslednje lastnosti: pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne ter celi rane. Zato se rabi notranje za zdravljenje katarja dihalnih poti s spremljajočim kašljem, vnete ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetja sečnega mehurja in sečevoda, za odpravljanje kamnov. Zunanje pa za izpiranje ognojkov, tvorov, nabreklih krčnih žil in trombotičnih razjed.

Odmerek za odrasle
2 do 5 g kot hladna izlužnina 3- krat na dan.

Novejša dognanja
Deluje proti nekaterim kužnim bakterijam. Znižuje raven sladkorja v krvi. Ne deluje protivnetno.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani.

Prepovedi in opozorila
Slez lahko zveča učinek zdravilskega zdravljenja sladkorne bolezni. Ni znano, da bi škodoval nosečnicam in doječim materam.

Lekarniško mnenje
Glavna zdravilna sestavina droge je sluz, zato ga svetujemo notranje za pomirjanje suhega dražečega kašlja, zunanje pa za blažitev sluzničnih vnetij, denimo za izpiranje nosne sluznice. Upravičenost rabe v druge namene ni podkrepljena z dokazi. O strupenosti lista in korenine sleza sicer ni podatkov, vendar znana kemična sestava čaja ter njegova dolgotrajna raba v prehrani kažeta na to, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi morali biti pretirano v skrbeh glede njegove zdravilske varnosti. Seveda pa je vsako zdravljenje upravičeno le, če je tako primerno kot potrebno.

Misel
Zdravila so učinkovita po svoji stvarni naravi (neučinkovita zdravila so nezdravila). Varna po svoji božanski naravi (nevarna zdravila so strupi). Pravilna po svojem lekarnarju (nepravi lekarnarji so neučinkoviti in škodljivi) ter po bolniku, ki so mu namenjena, popolna prav toliko, kolikor je nepopolna njegova bolezen.

Nazaj