Točka zdravja

Šipek, navadni ali Divja roža (Rosa canina)

Šipek, navadni ali Divja roža (Rosa canina)

Rastlina je do 3 metre visok trnast grm, doma je v Evropi, zahodni in osrednji Aziji ter severni Afriki, udomačila pa se je tudi v Severni Ameriki. Pri nas cveti od maja do julija, dozori pa septembra in oktobra. Do 8 cm široki rožnati, redko beli, dišeči cvetovi so razporejeni posamezno ali v češuljah z malo cvetov, od petih čašnih listov so trije urezani. Ko plod dozori, čaša ali odpade ali se njeni listi upognejo navzdol. Birni plod je do poldrugi centimeter širok, jajčast, redko okrogel, gladek in rdeč, sestavljen je iz votlega cvetišča, ugreznjenega v cvetno os, v njem pa so oreški, mali trdi plodovi s po enim semenom, ki so sveži gladki, z oranžno liso na priostrenem koncu, spremljajo pa jih beli lasci.

Uporabni del
Zrel, odprt, posušen birni plod, pokrit z lasci na svoji notranji površini, ponavadi brez oreškov. Najpomembnejša sestavina je vitamin C, z vsebnostjo tudi do 1,7 odstotka v svežem plodu, vsebuje pa tudi pektine, čreslovine, sladkor, rastlinske kisline in provitamin A ter zelo malo flavonoidov in antocianov. Oreški omenjenih sestavin nimajo.

Raba v prehrani in pravni položaj
Iz svežih plodov z odstranjenimi plodiči se lahko pripravi zelo okusna in z vitaminom C bogata marmelada. Danes se uporablja droga zaradi kislega okusa za zajtrkovalni čajni napitek, običajno se meša s cvetom hibiskusa in se pogosto prodaja v filter vrečkah kot osvežilni čaj brez opredeljenega zdravilnega namena. Po slovenski zdravilski zakonodaji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Zeliščna raba
V ljudskem zdravilstvu so šipkovi plodovi dopolnilno zdravilo pri primanjkljaju vitamina C, ki ga mnogi imenujejo kar protikužni vitamin, ker zveča odpornost, prepreči in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni z vročico, pomaga pa tudi ob krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno oslabelost. Po izročilu plodovi tudi blago ženejo na vodo, a je diuretični učinek sporen, imeli naj bi ga tudi plodiči oziroma poparek zdrobljene oreškove droge, ker pa se ne ve, kaj naj bi v njej tako učinkovalo, se ta zdravilna raba ne more priporočiti. V fitomedicini je šipek sestavina nekaj pripravkov za ledvice in mehur ter krepilnih sredstev.

Priprava čaja
Krop se prelije čez dobre pol žličke (2 g) zmečkanih plodov, pusti stati 10-15 minut in precedi, čaša napitka se popije nekajkrat na dan. Napitek naj ne pride v stik s kovinami, ker le-te pospešijo razpad vitamina C.

Novejša dognanja
Večletna analiza čajev na zahodnem tržišču je pokazala, da le redko vsebujejo 0,3 odstotka vitamina C, kot to zahteva nemška farmakopeja. Švicarji so dejstvo upoštevali in v svoji farmakopeji ne predpisujejo več zahteve za najmanjšo vsebnost vitamina C, Francozi pa zahtevajo najmanj 0,2 odstotka.

Stranski učinki in strupenost
Zdravilska tveganja niso znana.

Prepovedi in opozorila
Šipkovi plodovi brez plodičev so dobrodošel dodaten naravni izvor vitamina C v prehrani, a nezadosten za samostojno nadomestno zdravljenje njegovega primanjkljaja, saj ga v priporočenem napitku lahko pričakujemo le okrog 5 miligramov.

Lekarniško mnenje
Ker zdravilna dejavnost droge temelji predvsem na vitaminu C, njegova vsebnost pa je majhna, oziroma v njej hitro upade, ne moremo priporočiti zdravilske rabe, ki je odvisna od njegovega zadostnega odmerka, uživanje šipkovih izdelkov kot živilskega dodatka, bogatega z vitaminom C, pa je najprej skrb živilske industrije. Seveda ni nobene ovire za šipkovo rabo kot samostojnega okusnega napitka in za izboljšanje okusa v čajnih mešanicah, celo priporočamo jo, posebno še v okoliščinah, denimo prehladu, ko je treba popiti dovolj nadomestne tekočine v obliki toplih napitkov.

Misel
Lekarnar stehta dobro misel, ki leži med težo potreb in lahkoto razkošja.

Nazaj