Točka zdravja

Vratič, beli (Tanacetum parthenium)

Vratič, beli (Tanacetum parthenium)

Rastlina je znana že iz antike, tedaj je krožila zgodba, da se je neki Grk po padcu s strehe Partenona čudežno z njo pozdravil. Po 16.stoletju je beli vratič potonil v pozabo, ponovno pa je pritegnil pozornost leta 1978, ko je neka angleška bolnica sporočila javnosti, da si je z njim odpravila migreno, ki jo je bila pestila že petdeset let. Je visoka trajnica, spada med košarice in močno diši po eteričnem olju, ki pa za razliko od olja navadnega vratiča ne vsebuje strupenega tujona. Doma je iz Male Azije in pogosto rase na zapuščenih evropskih poljih. Stebla so razvejana in nosijo pernato deljene liste, rumeni cevasti in beli jezičasti cvetovi pa tvorijo kobule. Droga mora vsebovati najmanj 0.2 odstotka partenolida, ki je njena najpomembnejša sestavina, imajo ga evropske vrste, razen srbskih, skoraj nič pa severnoameriške. Koncentracija učinkovine se med rastjo rastline spreminja, v steblu in koreninah ga praktično ni. Za gojen in podivjan beli vratič na Slovenskem podatki niso znani.

Uporabni del
List in cvetni vršički.

Raba v prehrani in pravni položaj
Raba v prehrani ni običajna, po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin pa spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo le na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Po ljudskem izročilu zdravi migreno, šumenje v ušesih, vrtoglavico in sklepno revmo, zbija vročino, odpravlja težave med mesečnim perilom, blaži bolečine v trebuhu, zobobol in vnetja po piku žuželk ter pomaga pri težavnem porodu.

Odmerek za odrasle
Zelo malo podatkov je na voljo o tradicionalnem odmerku, za preprečitev migrenskih glavobolov pa se priporoča zaužiti na dan dva do tri sveže liste med obroki ali po njih, s standardiziranimi pripravki pa od 0.2 do 0.6 mg partenolida. Zdravljenje naj traja nekaj mesecev, s postopnim zmanjšanjem odmerka in zdravilskim premorom, prvi uspeh se pokaže po 4-6 tednih.

Novejša dognanja
Partenolid, prvič je bil izoliran leta 1960, spada med seskviterpenske laktone, ki jih vsebujejo mnoge košarice, med njimi tudi kamilica. Dejavna je alfa-metilenmaslena skupina v molekuli, ki lahko v telesu reagira s sulfhidrilnimi skupinami biološko dejavnih spojin. Na ta način se zavrejo vnetni prostaglandini in to med drugim zmanjša vnetje, blaži bolečino in zniža zvišano telesno temperaturo. Poleg splošnega protivnetnega delovanja partenolid tudi zavre zlepljenje krvnih ploščic, ki menda pomembno vplivajo na nastanek migrene, ovira sproščanje serotonina iz njih in s tem prepreči nenormalno žilno napetost, značilno za tovrstni glavobol. Klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da so migrenski napadi redkejši in šibkejši po predhodnem jemanju belega vratiča. Omenjeni laktoni so strupeni za različne človeške tumorne celice, partenolid ovira podvojitev DNK, ker prepreči vgraditev timidina. Uničujejo mikrobe, po Gramu pozitivne bakterije, kvasovke in nitaste glivice.

Stranski učinki in strupenost
Seskviterpenski laktoni lahko povzročijo alergične reakcije pri preobčutljivih posameznikih, v redkih primerih tudi po stiku z rastlino, prav tako se redko pojavijo slabost, razjeda v ustih in prebavne motnje.

Prepovedi in opozorila
Belega vratiča naj ne jemljejo posamezniki, ki v stiku z njim dobijo izpuščaj, ali so preobčutljivi za druge košarice, na primer kamilico, arniko in rman. Primeren je za zdravljenje migrene, ki se ne odziva na običajno zdravilsko zdravljenje. Pri samozdravljenju revme se je dobro prej posvetovati s svojim zdravnikom. Droga ne moti upravljanja z vozili in drugimi stroji. Med nosečnostjo in dojenjem naj se ne jemlje, saj lahko povzroči splav in vpliva na menstruacijski ciklus, prav tako pa je narejenih premalo raziskav o strupenosti za plod in dedno zasnovo.

Lekarniško mnenje
Seskviterpenski laktoni, zlasti partenolid, dajo rastlini glavni zdravilski značaj. Številne laboratorijske raziskave upravičijo čislanje droge za zdravljenje migrene in artritisa, klinične raziskave pa dokazujejo le njegovo uporabnost za preprečevanje migrenskih glavobolov, predlaga pa se v primerih, ko drugo zdravljenje ni bilo uspešno. Kot zdravilo proti revmatoidnemu artritisu se ni izkazal, saj ni prispeval k uspehu že obstoječejega zdravljenja z nesteroidnimi antirevmatiki. Različni pripravki na zahodu se razlikujejo tako po deklarirani kot po dejanski vsebnosti učinkovin ter po priporočljivem odmerku. Ker gotovih zdravil pri nas ni na tržišču, zdravilnost slovenske zeli pa ni raziskana, vam lahko ob vsej zdravilni obetavnosti belega vratiča svetujemo le to, da pri morebitnem nakupu v tujini preverite označeno vsebnost vsebujočega partenolida in kupujete le standardizirane pripravke v lekarnah.

Misel
Preprečevalno zdravilo je velikodušno. Bolezenski zid podre prej, preden je postavljen. Zdravilo, ki podira zid, ki ga ni in ki ga ni bilo, je razsipno.

Nazaj