Zaenkrat poznamo osem različnih, za človeka škodljivih vrst Herpes virusov. Največjo skupino med njimi predstavljajo alfa virusi. K tem spadajo Herpes virus tipa 1 (HSV 1), Herpes virus tipa 2 (HSV 2) in Varičela-Zoster virus. HSV 1 povzroča labialni in HSV 2 genitalni herpes. Varičela-Zoster virus povzroča vodene koze in pasovec.

Lekarnarji se vsakodnevno srečujemo z herpetičnim obolenjem na ustnicah (labialni herpes).

Po nekaterih podatkih je 75 – 90 % ljudi okuženih z HSV 1. Ko se enkrat okužimo s tem virusom, ga nosimo vse naše življenje s seboj. Po prvi infekciji se virus umakne v ganglije trigeminusa, kjer ostane, dokler niso oslabljeni imunološki procesi v našem organizmu. Ponovni pojav virusne infekcije povzročijo vročična infekcijska obolenja, stres, hormonske spremembe, prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom,… Intaktni imunski sistem je potemtakem osrednjega pomena v boju proti virusnim infekcijam.
Labialni herpes spada v področje samozdravljenja. Tako našim pacientom svetujemo predvsem pravilno lokalno uporabo aciklovirja (Aclovir, Virolex), ki na začetku infekcije uspešno preprečuje razmnoževanje virusov in pripravkov rastlinskega izvora s cinkom.
Malo manj pa je znano, da lahko z optimalno prehrano izboljšamo našo obrambno sposobnost napram virusnim infekcijam ter tako reduciramo in omilimo potek virusnega obolenja.

Beljakovinska hrana
Herpes virus potrebuje za svoje razmnoževanje aminokislino L-arginin. Živil, bogatih z argininom (čokolada, orehi, mandeljni, arašidi, lešniki) naj bi se torej v času infekcije izogibali. Nasprotno pa L-lizin zavira absorbcijo L-arginina iz črevesja. Poleg tega pa naj bi zaviral tudi sintezo arginin vsebujočih beljakovin, ki jih Herpes virus potrebuje za svojo replikacijo. Predvsem kombinacija z argininom revne in lizinom bogate hrane (piščanec, ribe, mleko, jajca, skuta) naj bi ugodno vplivala na boj organizma s Herpes virusom. Pri ponavljajočih se obolenjih naj bi pacienti zaužili 500 do 2000 mg L-lizina dnevno. Kot preventiva naj bi zadoščalo 500 mg L-lizina. Pacienti s povišanimi vrednostmi holesterola naj se pred uživanjem večjih količin L-lizina posvetujejo s svojim zdravnikom.

Vitamin C
Pri prehladnih in drugih virusnih obolenjih občutno pade koncentracija vitamina C v levkocitih in granulocitih. C vitamin poveča imunski odziv, stimulira sintezo interferona in zato posredno deluje antivirusno.

Bioflavonoidi
Bioflavonoidi kot sta kvercetin in rutin presegata antioksidativni, imunomodulatorni in protivnetni učinek vitamina C. To je tudi razlog zakaj je vitamin C v kombinaciji z bioflavonoidi (agrumi) učinkovitejši. Zaradi tega so na tržišču že kombinirani preparati vitamina C in bioflavonoidov. Pri virusnih infekcijah se priporočajo visoke doze: 600 mg C vitamina in 600 mg bioflavonoidov trikrat dnevno. Za preventivo recidivov so doze lahko pol manjše.

Cink
Cink ima pomembno, če ne celo osrednjo vlogo v imunskem sistemu. Prav tako kot C vitamin stimulira tvorbo protiteles in celični imunski odgovor. Aktivacija imunskega sistema je povezana z njegovo vlogo pri sintezi beljakovin in nukleinskih kislin. Za preventivo zadošča 15 – 20 mg cinka, pri ponavljajočih se infekcijah pa 30 – 50 mg cinka na dan. Cinkovi ioni se nabirajo tudi na membrani virusa in otežujejo njihov vdor v gostiteljeve (naše) celice.

Vitamin E in betakaroten
Za imunsko odzivnost imata zasluge tudi vitamin E in betakaroten, ker omogočata hitrejše celjenje.

Priporočila ob infekcijah s Herpes virusi:

• vitamin C: 1000 do 2000 mg dnevno, porazdeljenih v več doz,
• vitamin E: 200 do 500 I.E. dnevno,
• bioflavonoidi: 500 do 1000 mg dnevno,
• cink: 15 mg dnevno,
• L-lizin: 500 mg dnevno.