Za LSD cvetoča šestdeseta leta so že zdavnaj mimo, a najstniki in mlajši odrasli še vedno segajo po njem, v Sloveniji najbrž takoj za marihuano.

Halucinogena učinkovina, dietilamid lizerginske kisline, je naključno sintezno odkritje kemika A. Hoffmana, 16. aprila 1943. Droga izkrivi čas, prostor in telesno podobo.
Nepredvidljivi učinki ponesejo nekatere uživalce na blažene višave, druge potegnejo globoko v strah in paniko, slab omamni let pa lahko preseneti tudi mamilske srečneže. Zmanjšano zanimanje za prostor preti z nezgodo, ko zamaknjeni vozijo, plavajo ali slonijo ob oknu ali ograji. Motnih misli se težko koncentrirajo. Razpoloženje je nestanovitno. Za kakšno stvar so zdaj pretirano zagreti, pozneje popolnoma brezbrižni.
Zaradi neprijetnih prividov so zmedeni, prestrašeni in blodijo. Toksična psihoza obsede depresivne uživalce. Ponavadi strašne podobe iz preteklih blaznih potovanj jih nenapovedano obiščejo čez nekaj dni, tednov ali mesecev.

LSD se žveči ali pa se košček z njim prepojenega papirja pogoltne. Na voljo je tudi v drobnih tabletkah in tankih želatinskih kvadratkih. Učinek je odvisen od odmerka, uživalčevega pričakovanja in navzočnosti duševne bolezni. V bojazni pred ponesrečenimi doživetji ga izkušeni uživalci uživajo v skupinah. Takojšnje težave izhajajo iz zbeganih misli in nepredvidljivega obnašanja, dolga neudobna depresija pa sledi dan po zaužitju.
Mnogi mladi uživalci obenem pijejo alkohol in kadijo marihuano in s tem zabredejo v še večje težave zaradi stopnjevalnega medsebojnega delovanja.

Povzetek
LSD s prevaro popelje v navidez višje življenje, v resnici pa le vznemiri do sreče brez razloga. Ta je podobna sekundi, v kateri božjastnemu Mohamedu še ne more odteči voda iz prevrnjenega vrča, sam pa v njej pregleda vsa Alahova prebivališča. Nepopisno zadovoljstvo je v primerjavi s ceno odmerka skoraj zastonj. Prevrnjen vrč je dražji, plača se z otopelostjo, duševnim mrakom in norim vedenjem.