Krčne žile
Krčne žile so zelo razširjeno obolenje in sicer so pri ženskah bolj pogoste kot pri moških. Motnja se rada pojavlja v družinah. Najbolj znane so krčne žile na nogah. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč in na notranji strani nog. Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane površinske vene (vene tik pod kožo). Medtem ko arterije oskrbujejo telo s svežo krvjo, polno kisika, pa vene prenašajo kri, ki ima malo kisika, nazaj do srca. Vene ležijo med mišicami gibalnega sistema in se pri vsaki napetosti mišice, torej tudi pri vsakem koraku, stisnejo in potisnejo kri do srca. Da ne bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge, so stene ven pokrite z venskimi zaklopkami. Te zaklopke pa morajo podpirati visok steber krvi, zato se pri mnogih ljudeh “okvarijo”: v površinskih venah se prične nabirati kri. V notranjosti ven se na stene veča pritisk, vene se čezmerno raztegujejo, vijugajo, dokler se ne izoblikujejo krčne žile. Nekateri ljudje nimajo nobenih težav, drugi čutijo bolečine v prizadetem področju. Znaki, ki nas opozarjajo na obolenje ven so: - če dlje časa stojimo, so noge zvečer težke in utrujene,
- v nogah in gležnjih imamo občutek napetosti, pritiska,
- gležnji zvečer otečejo, kar je posledica “izlitja” tekočine v okolišnje tkivo.
Četudi smo h krčnih žilam dedno nagnjeni, smo lahko za nastanek krčnih žil malo krivi tudi sami. Krčne žile lahko nastanejo, če se premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo, se nepravilno prehranjujemo, imamo čezmerno telesno težo ali nosimo neprimerno obutev. Na te dejavnike lahko vplivamo in zmanjšamo posledice. K nastanku krčnih žil lahko pripomorejo tudi hormonske spremembe in nosečnost. Mnogo lahko sami storimo za lajšanje težav ali pa celo preprečimo nastanek krčnih žil: - Priporočljive so “vzdržljivostne” vrste športa, kot so: sprehodi, kolesarjenje, plavanje, tek, hoja, nasprotno pa tenis in squash zaradi hitrih gibov vene še bolj obremenjujeta.
- Če med delom dosti stojimo in sedimo, se vmes večkrat sprehodimo.
- Poskusimo se znebiti čezmernih kilogramov. Večje breme morajo nositi noge, bolj so obremenjene.
- Dnevno spijmo vsaj dva litra tekočine; poleti tri litre.
- Prehranjujmo se zdravo in naj bo v hrani čim več vlaknin. “Boriti” se je potrebno proti kroničnemu zaprtju, napenjanje pri iztrebljanju je še dodatni dejavnik pri nastanku krčnih žil.
- Izogibajmo se alkoholu in cigaretam!
- Nosimo nizke in udobne čevlje, ne pa “špičastih” čevljev in visokih pet. Najbolj ugoden je čevelj z nizko peto in dobro podlago (vložek).
- Dnevni osvežujoči polivi z vodo od gležnjev proti kolenom krepijo vene in pomagajo tudi pri oteklih in bolečih nogah. Noge pogosto tuširajmo s hladno vodo (ne ledeno mrzlo), tako dolgo, dokler ni neprijetno ali menjaje tuširajmo s hladno (10 do 16 >° C) in toplo (38 >° C) vodo. Hladno-toplo tuširanje naj se vedno zaključi s hladno vodo. Tudi Kneippova kopel je dobra za vene. Potrebno pa se je izogibati visokih temperaturnih obremenitev, kot so sonce, savna, tudi tuširanju in kopanju v vodi, ki ima več kot 30 >° C, ker toplota še dodatno širi vene.
- Noge navzgor! Tekom dneva in zvečer si vzemimo čas in dvignimo noge v zrak.
- Pri močno oteklih nogah si lahko noge podložimo tudi čez noč.
- Mnogim ljudem zadošča nošnja posebnih elastičnih nogavic (naj jih svetuje zdravnik). Elastične nogavice od zunaj pritiskajo na vene, podpirajo pritisk mišic na stene ven in povečujejo prekrvavitev. Obstajajo v različnih velikostih in stopnjah kompresije (stisljivosti). Elastične nogavice je najbolje obleči že zjutraj pred vstajanjem.
Zelo razvite krčne žile se seveda nikoli ne popravijo, težave lahko le omilimo in preprečimo, da se krčne žile ne povečujejo in nastajajo še večje težave. Na obolela mesta lahko nanašamo gele ali mazila, ki delujejo proti oteklinam in blažijo občutek napetosti in težkih nog. Preparatov za lokalno uporabo ne smemo vmasirati premočno. Na voljo imamo več pripravkov, ki vsebujejo naravne učinkovine, kot so ekstrakt divjega kostanja, medene detelje, virginskega nepozebnika (hamamelis), ognjiča. Če se pojavi nenadna oteklina ali kakšne druge težave, morate poiskati pomoč pri zdravniku.
Avtor: Simona Mohar, mag.farm.
Datum: september 1999
|