Ob odkritju Amerike so tobak že kadili, njuhali in žvečili Indijanci; rabili so ga za zdravilo ter med čarovniškimi in verskimi obredi. V Evropi se je uveljavil, potem ko ga je francoski veleposlanik na Portugalskem J. Nicot priporočil svoji kraljici Katarini Medici (1519-1589).

Tu so ga najprej njuhali in žvečili, kadili pa šele na začetku 17. stoletja. Zdravniško grajanje, uvedba davka nanj in prepoved kajenja v cerkvah so le malo zavrli tobačni razmah. Stanje je podobno danes, le da je prepoved zajela še druga javna mesta, na tobačni zaslužek pa je vezano še več ljudi.

Za kajenje so uporabni listi. Vsebujejo strupene alkaloide, glavni je nikotin, drugi so mu strukturno podobni. Je akutno strupen, rakotvorne pa so spojine, ki nastanejo pri tobačnem izgorevanju.
Nikotin se hitro vsrka prek pljuč ter po krajši spodbudi zavre prenos sporočil po živcih in na mišice. Drhteče mišice hromijo, pospešeno dihanje pa pojenja in po čezmernem odmerku zastane. Hitrejši srčni utrip in skrčenje žil zvečata krvni tlak. Vzdražen center za bruhanje povzroči slabost. Nikotin se razširi po telesu in prispe tudi v plod in materino mleko. Ta alkaloid se hitro izloči, nanj pa se kmalu razvije odpornost (toleranca), zato kadilci niso žrtve takojšnje zastrupitve. Le začetniki in nekadilci počutijo neudobno v zakajenem okolju, kjer se jim zveča pulz ter jih sili na kašelj in bruhanje. Smrtni odmerek za odraslega je 30 do 60 mg nikotina, smrt pa povzroči zadušitev zaradi ohromitve dihalnih mišic.
Nikotin je strupen tudi na daljši rok, saj povzroči srčno-žilne in pljučne bolezni nerakastega izvora. Seveda pa odpornost proti kronični tobačni strupenosti ne nastane.

Kajenje je nesporni krivec za mnoge bolezni. Poleg nikotinske okvare žilja po vsem telesu povzroči pljučni rak, prispeva pa tudi h krvnemu ter na požiralniku, v grlu, ustih, na slinavki, v želodcu, mehurju, na ledvicah in materničnem vratu. Kadilske nosečnice so bolj podvržene splavu in rojevanju mrtvih otrok ter njihovi novorojenčki imajo manjšo porodno težo. Zaradi kajenja so pogostejše želodčne razjede in prebavne motnje. Nikotin zveča jetrno presnovo mnogih zdravil in zato zmanjša njihov učinek. Prej omenjene bolezni ogrožajo tudi pasivne kadilce, ki dihajo izdihani dim kadilcev, zato je prepoved kajenja v javnih zaprtih prostorih upravičena, kajenje v skupnih prostorih doma pa je neodgovorno predvsem do otrok, ker jih naredi občutljivejše za kužne in alergične bolezni, kadilski zgled odraslih pa je tudi vzorec za nastanek novih kadilcev.

Nikotin se rabi kot insekticidni strup v vrtnarstvu; od nedavno pa so ga vpeljali v programe za odvajanje od kajenja, kjer pomaga prebroditi odtegnitveno krizo po odpovedi tobaku. Ker kadilci niso le snovno, ampak tudi psihično in vedenjsko odvisni, zdravljenje kadilske odvisnosti ponavadi ni uspešno brez zadostne motivacije in svetovalne podpore. Slednjo nudijo tudi nekatere lekarne.

Pripis: Z odpravo prazne kadilske vneme boste naredili veliko dobrega zase in za druge. Če ne daste dosti na to, pa gotovo ne boste imeli več rumenih prstov in zob, jedi, vino in poljubi pa bodo postali dehteči in okusnejši.