Danes je mnenje strokovnjakov o vplivih sončnih žarkov na telo oz. predvsem na kožo, enotno. Edini pozitivni in zaželeni vpliv sončnih žarkov je zagorelost kože, kar pa je pravzaprav v zadnjih desetletjih sprejeto za lepo in modno pod vplivom medijev.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je z boleznimi kože povezano na različne načine. Lahko so sončni žarki edini ali pa vsaj zelo pomemben dejavnik v razvoju neke bolezni, pri številnih stanjih izpostavljanje sončni svetlobi vodi v poslabšanje osnovne bolezni, včasih pa zmerno sončenje tudi ugodno vpliva na potek zdravljenja, tako da uporabljamo sončne žarke v terapiji.

Sončni žarki so del spektra elektromagnetnega valovanja. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni in del ultravijoličnih (UV) žarkov. UV žarki so tisti, ki v največji meri učinkujejo na našo kožo. So majhnih valovnih dolžin, tako da jih ne vidimo. Glede na različne valovne dolžine lahko na koži povzročajo različne učinke. Delimo jih v tri skupine:

• UV-C so žarki kratkih valovnih dolžin; zaenkrat se v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja in ne vplivajo na našo kožo.
• UV-B so žarki srednjih valovnih dolžin. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
• UV-A so dolgovalovni žarki, ki prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da so ti žarki pretežno neškodljivi, novejše raziskave kažejo, da pomembno sodelujejo pri staranju kože in nastanku kožnega raka.

Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globlje plasti kože. Obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta večja, svetlopolti, svetlooki in svetlolasi pa so bolj občutljivi. Naša koža premore tudi lastne antioksidante in številne encimske sisteme, ki prav tako varujejo kožo.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov. Ločimo akutne ali zgodnje in kronične ali pozne posledice sončnih žarkov.

Akutne posledice se običajno razvijejo kmalu, v času 24 ur po izpostavljenosti sončnim žarkom in so odvisne od prejetega odmerka, valovne dolžine žarkov in tipa kože. Sem spadajo:

• Rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki.
• Sončne opekline so posledica delovanja UV-B žarkov. Poleg vnete kože se lahko pojavijo tudi mehurji.
• Preobčutljivostne reakcije kože na sončno svetlobo pri osebah, ki so hkrati izpostavljene sončni svetlobi in so v stiku s snovjo, ki povzroča preobčutljivost (kozmetična sredstva, zdravila,…).

Pri kroničnih ali poznih posledicah sončenja gre za učinke, ki jih puščajo žarki na koži po daljšem času. Nevarno je zlasti izpostavljanje soncu v otroštvu. Sem spadajo:

• Gube so posledice propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur znatno prispevajo UV žarki.
• Tanjšanje kože, vidne žilice, suhost kože so prav tako često kasne posledice pretiranega sončenja.
• Sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila leta veliko na soncu, predvsem na ramenih, zgornjem delu hrbta in po hrbtiščih rok.
• Kožni rak je najhujša posledica sončenja. Razvije se zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je kožni rak tako pri moških kot pri ženskah na drugem mestu.