Točka zdravja

Divja vijolica ali divja mačeha (Viola tricolor)

Divja vijolica ali divja mačeha (Viola tricolor)

Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej.

Rastlina je doma v zmernem pasu Evrope in Azije, v različnih podvrstah, zvrsteh in oblikah. Za zdravilo se največ uporabljata podvrsti vulgaris (KOCH) OBORNY in arvensis (MURRAY) GAUDIN, slednja je tudi najbolj razširjena kot ple¬vel po poljih. Nabira se med cvetenjem, gojijo pa jo v Franciji in na Nizozemskem.

Uporabni del
Zel. Vsebuje od 0,05 do 0,30 odstotka salicilne kisline in njenih derivatov, 10 odstotkov sluzi, 3 odstotke čreslovin pa tudi fenolne kisline, flavonoide, antocianidine, kumarine, nekaj saponinov ter vitamina C in E.

Pravni položaj
Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča divjo vijolico v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.

Zeliščna raba
Zunanje in notranje naj bi pomagala zdraviti različne kožne bolezni, denimo izpuščaje, gnojne mehurčke, mozolje in srbečo kožo, ljudska medicina pa jo priporoča še notranje pri katarju dihalnih poti, oslovskem kašlju in vročičnem prehladu, zunanje pa za izpiranje žrela. Spodbudila naj bi tudi presnovo in zato »čistila kri«, bila v pomoč pri znojenju, pomagala gnati na vodo in odvajati blato ter zdravila revmatizem, vnete sklepe in poapnene žile. V fitomedicini sestavljajo droga in izvlečki iz nje zdravila proti kašlju, za odvajanje žolča, urejanje prebave in splošno krepitev telesa ter zdravljenje kožnih obolenj in vnetih ven.

Odmerek za odrasle
Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez poldrugi gram (zvrhano žličko) droge ali se droga vsuje v hladno vodo, zavre, odstavi in po 10 minutah precedi. Če ni drugače predpisano, se sveže pripravljen poparek uporabi za vlažne obloge nekajkrat na dan.

Novejša dognanja
Nekaj izsledkov na poskusnih živalih podpira le zdravilno dejavnost na oboleli koži. Kaj zdravi notranje, ni raziskano. Omenjajo salicilno kislino in njene derivate, flavonoide, sluzi in saponine. Diureza je dvomljiva, zveča se le izločanje kloridov, ne pa količina seča.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani.

Prepovedi in opozorila
Drogo je treba hraniti na suhem in zaščiteno pred svetlobo.

Lekarniško mnenje
Divja vijolica je primema zunanje kot pomagalo za zdravljenje kožnih nevšečnosti, denimo blage lojavosti na obrazu in lasišču, notranja raba pa je smiselna le v čajnih mešanicah kot psihoterapevtsko sredstvo, saj sama priprava čajnega napitka zaradi svoje obrednosti in njegovo srebanje čez ves dan krepi človeka duševno, placebo učinek (bolnikova dodana zdravilska vrednost) pa je značilen tudi za mnoga sintetična zdravila.

Sklep
Lepotilo je navidezno, lepota pa pravo zdravilo.

Nazaj