Točka zdravja

Melisa (Melissa officinalis)

Melisa (Melissa officinalis)

Bogastvo je trgovčevo, slava je pesnikova in notranji mir lekarnarjev
Ime »melisa« je grškega izvora in pomeni »čebela«, kar kaže na to, da je že dolgo znana melisna zmožnost, privabiti čebele. Iz tega razloga jo imajo čebelarji že od nekdaj za najljubšo rastlino okrog svojih čebelnjakov. V 16. stoletju so celo drgnili melisne liste po njih, da bi osrečili čebele, saj listi, če jih zmečkamo, zelo močno zadišijo po limonah. Je trajna zel, od leta do leta večja, s 30 do 80 cm visokim, nekoliko dlakavim, ob cvetenju močno razvejenim oglatim steblom, iz katerega paroma poganjajo prav tako dlakavi, nazobčani, srčasti ali skoraj trikotni 3 do 4 cm dolgi listi, v zalistnih vretencih pa se gnete 3 do 12 bolj ali manj na isto stran usmerjenih belih, redkeje rožnatih od 0,8 do 1,5 cm dolgih cvetov. Uspeva v vsakovrstni prsti, lahko zraste iz semena, sadike, razcepljene korenine ter podtaknjenca, če ste spretni. Kot večina zdravilnih rastlin zahteva majhno pozornost, preveriti je le treba, ali ima dovolj, a ne preobilo vlage, od časa do časa se opleje, v jeseni pa se odreže mrtvo olesenelo steblo. Prav tako je dobro enkrat ali dvakrat letno zrahljati zemljo med koreninami. Melisa je dobra izbira za zeliščni vrt.

Uporabni del
List.

Raba v prehrani
Tako suhi kakor sveži listi se rabijo kot začimba v raznovrstnih kuhih, za omake, juhe, meso, zelenjavo in posladke, posušeni listi so pogosto za mešan lonec. Melisni izvlečki in eterično olje prav tako izboljšajo okus alkoholnim in brezalkoholnim pijačam, likerjem, slaščicam in drugim živilskim izdelkom.

Zeliščna raba
Melisni pripravki delujejo sedativno, pomirjevalno, spazmolitično, protikrčno ter protimikrobno zoper viruse in bakterije. Primerni so tako za odrasle kakor otroke. Notranje se rabijo predvsem proti spalnim motnjam živčnega izvora in prebavnim motnjam, spodbujajo tudi tek. Zunanje so čislani proti okužbi z virusom herpes simpleks na ustnicah.
Pariški bosonogi karmeličanski menihi so v 17. stoletju začeli izdelovati »melisne kapljicea oziroma »melisni cvet« z destilacijo vodno-alkoholne zmesi, v katero so nasuli poleg melise običajno še muškatnih oreščkov, cimeta, nageljnovih žbic in limoninih lupin. Pod imenom »Spiritus aromaticus« in »Spiritus Melissae compositus« so jih kasneje navajale tudi farmakopeje, uradni predpisi za izdelavo zdravil. Zdravilo je bilo namenjeno ali duhanju ali uživanju po kapljicah. Iz enega od samostanskih receptov so pozneje razvili kolonjsko vodo, z njo podobnimi sestavinami pa so danes prepojeni papirnati osvežilni robčki, ki jih vsi poznamo. Se danes se prodajajo v lekarnah melisne kapljice, narejene po stoletni tradiciji samostanskih lekarn.

Odmerek za odrasle
Notranje - poparek iz dveh čajnih žličk zdrobljenih listov na čašo vode, spije se trikrat na dan čašo, zadnjo pred spanjem. Zunanje - poparek iz dveh prgišč listov ali zeli na liter vode, vlije se v kopalno kad s primerno toplo vodo za pomirjevalno kopel. Čajna žlička droge tehta približno gram. Poparek naj stoji v pokriti posodi 5 do 10 minut in se pred uporabo precedi.

Novejša dognanja
S poskusi na živalih so dokazali, da melisa pomirja, blaži bolečine in poglobi sen po fenobarbitonu. Polifenolne sestavine učinkujejo holeretično, spodbudijo odvajanje žolča, pa tudi virostatično, zavrejo razvoj virusov, zlasti herpesa. Polifenoli najbrž zasedejo virusne receptorje in s tem preprečijo vezavo virusov na celično steno gostitelja, na kateri bi le-ti lahko naredili škodo. Vsebovana rožmarinova kislina je protivnetna, eterično olje pa protikrčno. Poročajo tudi o delovanju na proste radikale in o antioksidativnih lastnostih. Zaviralni učinek na ščitnico je zanemarljiv.
Pri multicentričnem poskusu na 115 bolnikih, ki so mazali prizadeto mesto z 1% liofiliziranim vodnim izvlečkom 70 : 1, se je zaznavno prej zacelila koža, poškodovana zaradi herpes simpleksa, prav tako se je okužba ponovila pozneje, kot po zdravljenju s sintetskima virustatikoma idoksuridinom in tromantidinom. Omenjene izsledke so potrdili z drugo multicentrično dvojno slepo klinično raziskavo na 116 bolnikih, zlasti se je pomembno zmanjšal obseg virusnih lezij v prvih 5 dneh zdravljenja.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani, melisa je zelo varno zelišče.

Prepovedi in opozorila
Niso znana, razen splošnega zdravstvenega priporočila, naj se med nosečnostjo in dojenjem zdraviln pripravki ne uporabijo notranje brez zdravniškega nasveta. Zunanje zdravljenje proti herpes simpleksu naj ne traja neprekinjeno več kot dva tedna.

Lekarniško mnenje
Napitki iz melise in melisni cvet pomirjajo Ijudi in živali, posebno še ob lažjih oblikah nespečnosti. Mirijo notranji nemir, blažijo živčnost, razburljivost in čustveno preobčutljivost, glavobol ter premočno srčno udarjanje. Poleg pomirjevalnega učinka pa jim lahko pripišemo tudi oživljajoči učinek pri omedlevici. Nekatere sestavine zavirajo razvoj bakterij in virusov, tudi tistih, ki povzročajo vnetje dihal, zato nekoliko pomagajo pri prehladih. Melisa se meša v čajne mešanice za pomoč ob prebavnih težavah, saj rahlo blaži tudi krče, odganja vetrove, pospeši iztok žolča ter spodbudi tek. Priporočajo se tudi mešanice z drugimi pomirjevalnimi in uspavalnimi zelišči. Mnogo pripravkov vsebuje vodni ali alkoholni melisni izvleček le v majhnem deležu, večja je vsebnost cenejših eteričnih olj iz drugih zelišč, na primer koriandra, muškatnega oreščka, nageljnovih žbic, cimeta, angelike in ingverja. Melisni cvet po nemški recepturi iz navedenega razloga vsebuje nadomestno eterično olje indijanske melise, to se pojavlja praviloma tudi v oljnih kopelih, kot cenejši nadomestek za drago melisno olje pa se pogosto rabi tudi limonino olje. Tudi v naših lekarnah so na voljo melisna zdravilna sredstva - tako za notranjo kakor zunanjo rabo - za lajšanje omenjenih različnih vsakdanjih težav.
Melisino drogo hranite zaščiteno pred svetlobo in vlago.

Sklep
Kdor hoče biti srečen, naj goji rože - pesnik zase in trgovec za druge; kdor pa pomirjen, naj ne pozabi na meliso.

Nazaj