Upam si trditi, da ni doma, kjer ne bi bilo vsaj škatlice katerega izmed kopice zdravil, ki so dandanes na voljo. Skoraj v vsaki družini ali skupnosti bi našli katero izmed zdravil za samozdravljenje; tu pa so še zdravila, ki nam jih zdravnik predpiše na recept. Če za zdravljenje kroničnih obolenj jemljemo več zdravil hkrati, je lahko tako imenovana domača lekarna precej založena.

Ker lahko prav vsako zdravilo predstavlja potencialno nevarnost, moramo z njim skrbno ravnati. V pravilno in varno uporabo zdravil spada tudi pravilen način shranjevanja zdravil. Del tega vključuje pregled zdravil domače lekarne ter izločitev tistih, ki bi lahko predstavljala tveganje za naše zdravje. To so:

Zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Proizvajalec zagotavlja kvaliteto, torej učinkovitost in varnost, le pravilno hranjenim zdravilom znotraj roka trajanja. Zdravil s pretečenim rokom torej ne smemo uporabljati, saj obstaja precejšnja verjetnost, da bodo neučinkovita ali celo škodljiva.

Posebno pozornost zahtevajo določene farmacevtske oblike (sirupi, mazila, kreme, kapljice za oči, kapljice za ušesa,...), katerih uporabnost je odvisna tudi od tega, kdaj smo prvič posegli v sistem (prva uporaba). Četudi deklariran rok uporabnosti ni pretekel, takih zdravil po poteku določenega časa (nekaj dni do nekaj mesecev) od prvega odprtja ne smemo več uporabiti. Obstaja namreč možnost, da postane zdravilo gojišče za razrast mikroorganizmov (bakterije, glivice) ali smo s posegom v sistem kako drugače (dostop kisika, ogljikovega dioksida, vlage) pospešili razgradnjo zdravila.

Zdravila, katerih videz je spremenjen.

Pozorni smo na razbarvanost, drugačen vonj, izsušenost, ločitev vodne in oljne faze krem ali mazil, okrušenost, drobljivost tablet, razpoke v kapsulah ipd. Četudi takemu zdravilu rok uporabnosti ni potekel, jih ne uporabljamo. K spremenjenemu videzu zdravila je verjetno pripomoglo nepravilno shranjevanje, ki je povzročilo določene spremembe. Te verjetno niso samo vizualne, pač pa lahko pomenijo tudi spremembe v kakovosti, torej vplivajo na učinkovitost in varnost takega zdravila.

Zdravila, ki so ostala po zdravljenju in jih ne potrebujemo več.

Taka zdravila je najbolje zavreči, saj ni varno, da bi jih naslednjič (sami ali kdo drug) uporabljali brez posveta z zdravnikom. Čeprav so simptomi podobni, lahko gre za drug vzrok in enako zdravilo (iz veliko razlogov) ni nujno, da je pravilna in ustrezna izbira za zdravljenje. Vedno, ko nam ostane katero izmed zdravil po končani terapiji, tega torej zavrzimo, četudi mu rok uporabnosti še ni potekel. Kot splošno vodilo lahko priporočimo, da zavrzimo vsa zdravila, ki jih zadnje leto nismo uporabljali.

Zdravila, katerih način hranjenja je bil neustrezen.

Zdravilom, ki so bila nepravilno hranjena (npr. hranjena pri sobni temperaturi, a bi morala biti v hladilniku) več ne moremo zaupati, zato jih je potrebno odvreči, četudi rok uporabnosti še ni potekel oziroma na njih ne opazimo nobenih sprememb.

Lekarniški farmacevti vam svetujemo, da vsaj enkrat letno pregledate zalogo zdravil, ki jo imate doma ter zavržete vsa, zgoraj omenjena zdravila. Teh zdravil pa nikakor ne smete odvreči med navadne gospodinjske odpadke ali splahniti skozi straniščno školjko. Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih prepustiti izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil.