Pomurske Lekarne
Nikomur ni dodeljena pravica, ne da bi imel hkrati tudi odgovornost

Ob izdaji zdravil v lekarni se nemalokrat srečamo z neljubimi dogodki in velikokrat skorajda z zahtevami pacientov, ki ji ni mogoče uresničiti. Velikokrat želijo, da se na recept izda več škatlic zdravila, kakor mu jih je predpisal zdravnik ali še huje, želijo več škatlic, kakor se sploh sme izdati za določeno obdobje! Tako prihaja do nezadovoljstva na strani pacienta, z gotovostjo pa lahko trdim, da so za farmacevta takšne situacije vse prej kot prijetne. Situacije pa so razen za bolnika in zaposlenega v lekarni, skrajno neprijetne tudi za druge stranke, ki vstopajo v lekarno, bodisi po zdravilo ali zgolj po nasvet.  S tem se ruši medsebojno sodelovanje, zaupanje, zadovoljstvo na obeh straneh in velikokrat pade entuziazem tudi tistim, ki sicer z veliko vnemo in navdušenostjo stopimo za lekarniško izdajni pult. In ker večkrat poudarjamo, da je za varno, kakovostno in učinkovito zdravljenje razen varnega, kakovostnega in učinkovitega zdravila potreben tudi nasvet, ki vedno temelji na zaupanju in sodelovanju, ni težko ugotoviti, zakaj sem se odločila napisati tovrstni prispevek!

Ko človek meni, da se mu godi krivica in da so pravila, ki nas omejujejo, brezpredmetna, pade zaupanje, nasveta mu je takrat malo mar in velikokrat, kljub prigovarjanju, potrpežljivemu pojasnjevanju in želji, da bi prišla na isti breg misli, jezno odvihra. Velikokrat pacient želi recept nazaj in morda, ko uredi misli, vseeno zasliši delček naših pojasnjevanj in razume, kar je seveda dober izid. Sicer parafiraš recept, nanj bi najraje zapisal svoje občutke ob neljubem pripetljaju in zraven pripel Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nas usmerjajo. Nekaj teh pravil ponujam:

Pravica do zdravil, ki so predpisana na recept

Zavarovani osebi so, v skladu s pravili, zagotovljena zdravila, predpisana na recept. Ta pravica se nanaša na zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji in so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo zdravil ZZZS in jih je predpisal osebni zdravnik zavarovane osebe ali po njem pooblaščeni zdravnik.

Na recept je mogoče predpisati naslednje količine zdravila:

  • pri akutnih stanjih za največ 10 dni,
  • ob uvedbi novega zdravila v primeru dolgotrajnega zdravljenja iste osebe, je možno zavarovani osebi praviloma predpisati le eno, najmanjše pakiranje zdravila. Izjemoma je mogoče predpisati zdravilo v količini, ki zadostuje za enomesečno zdravljenje,
  • pri kroničnih boleznih oziroma stanjih, pri katerih je potrebna dolgotrajna uporaba zdravil, se sme predpisati najmanjšo potrebno količino, vendar največ za 30 dni. Izjemoma je možno predpisati zdravila za obdobje do 3 mesecev, če je to v skladu z doktrino določene stroke;
  • magistralnega zdravila v količini, ki zadostuje največ za 1 mesečno zdravljenje,
  • otroške prehrane v količini za največ 3 mesece za otroke do 15. leta starosti.

Če nekoliko strnemo in se dotaknemo izdaje zdravil kroničnim bolnikom torej velja, da lahko na recept izdamo količino zdravila, ki ga pacient potrebuje za 3 mesece! Kot primer poglejmo pacienta, ki jemlje določeno zdravilo 2 krat na dan po 1 tableto. Torej potrebuje 2 tableti na dan x 3 meseci x (30 ali 31 dni) = 2 x 3 x (30 - 31) = 180 do 186 tablet! Če je v škatlici 30 tablet, to pomeni 6 škatlic zdravila! Seveda nikakor ne moremo izdati 9 škatlic zdravila, tudi če bi zdravnik tako napisal ob jemanju 2 tablet na dan!

Pojavljajo se tudi težave ob nepravilno izpisanem ali predpisanem receptu.  Recept je namreč strokovna javna listina. Predstavlja naročilo zdravnika farmacevtu, ki naj pripravi oziroma izda zdravilo zavarovani osebi in je tudi dokument za obračun obveznosti ZZZS oziroma zavarovane osebe do lekarne. Izpolnjen mora biti v skladu z določbami pravilnika o natančnejši opredelitvi, načinu razvrščanja, predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini ter drugimi splošnimi akti ZZZS.

Zdravnik, ki predpiše zdravilo, mora recept opremiti s svojim žigom in žigom zdravstvenega zavoda, če je zaposlen v njem. Prav tako mora vpisati datum, ko je recept predpisal ter ga lastnoročno podpisati. Vnesti mora podatke o zdravilu, njegovi jakosti, farmacevtski obliki, odmerjanju in količini, v kateri želi predpisati zdravilo. Kako to napisati in v kakšni obliki, veljajo pravila! Recept mora biti napisan čitljivo in neizbrisljivo ter brez nepodpisanih popravkov! Na en receptni obrazec se sme predpisati samo eno zdravilo za eno osebo.

To je zgolj drobec v množici pravil, ki se jih moramo držati tako farmacevti v lekarni, ko izdajamo zdravila, kakor zdravniki, ki zdravila predpišejo. Seveda nemalokrat kontaktiramo preko telefona, kadar gre za nejasnosti, ki jih lahko telefonsko odpravimo. Vendar žal, vedno to ne gre! So določeni obvezni detajli, ki jih recept pač mora vsebovati in morajo biti zapisani!

Težko rečem ali nas pravila omejujejo (tako farmacevte, zdravnike, kakor paciente), a sem prepričana, da vendarle vnašajo red v svet. Kajti prevelika svoboda kaj kmalu postane tesna, ker se prostor širi in tako trčimo v svobodo drugega.

Zato se je pravil potrebno držati. Če pravilom dodamo človeški odnos in razumevanje na obeh straneh, ni krivic in nikogar ne prizadene. A za to je vedno v življenju potrebno najprej poznati dejstva, ki doprinesejo k določenemu ukrepu in biti moramo strpni. To poznavanje bi vse nas velikokrat ustavilo, preden bi zagnali vik in krik, češ da se nam godi krivica. Tako je tudi v primeru pravil, ki veljajo za izdajanje zdravil in ki zahtevajo določen ukrep farmacevta. Hkrati je potrebno ohraniti, velikokrat v današnjem svetu celo na novo vzpostaviti zaupanje, na katerem marsikaj temelji.

Tako bi zaključila s pomenljivo mislijo, ki pravi, da nihče nima druge pravice, kot da vedno opravi svojo dolžnost! A bi k temu dodala: nikomur ni dodeljena kaka pravica, ne da bi imel hkrati tudi odgovornost!

Avtor: Polonca Fiala, mag.farm.
Datum: november 2010

Na vrh