Točka zdravja

Z ustno higieno do zdravja

Odkar otroku izraste prvi zob, ga začnemo navajati na ustrezno ustno higieno. S tem ne vplivamo le na zdravje zob in dlesni, pač pa tudi na druge zdravstvene težave, ki se pokažejo v poznejšem starostnem obdobju. Na podlagi več raziskav je bila namreč ugotovljena povezava med parodontalno boleznijo, to je vnetjem obzobnih tkiv, in nekaterimi kroničnimi obolenji, kot so kap ter srčno-žilna obolenja (povezava z aterosklerozo), sladkorna bolezen, pljučna obolenja in nekaterimi drugimi. Razlog več torej, da nas začne skrbeti za zdravje v ustni votlini.

Osnovni cilj ustne higiene pa je še vedno zdravje zob in obzobnih tkiv, saj želimo preprečiti nastanek zobnih oblog in zobnega kamna, zobnega kariesa in perodontalne bolezni, kakor tudi zmanjšati pogostost halitoze, kakor strokovno rečemo zadahu iz ust. Skrbi nas predvsem parodontalna bolezen, ki je pri mladih omejena na dlesen (gingivitis), z leti pa lahko napreduje na kost, v kateri leži zob in jo razgradi (parodontitis). Zob se omaje, v končni fazi pa izpade.

Ob skrbi za zdravje ustne votline se lahko zatečete v lekarno, kjer vam pomagamo pri izbiri ustreznih pripomočkov ter z nasveti glede njihove pravilne uporabe. Zobna ščetka je še vedno osnovni pripomoček pri vzdrževanju ustrezne ustne higiene. Svetujemo vam uporabo ščetk z mehkejšimi ščetinami, ki ne poškodujejo dlesni. Lahko si omislite tudi električno ščetko za zobe, ki predvsem olajša samo opravilo. Seveda ne gre brez zobne paste, ki pa se razlikujejo tako po sestavi, kot namenu. Izberete lahko tako, ki pomaga odstranjevati zobne obloge, lajša vnetje dlesni, blaži občutljivost zob ali pomaga pri beljenju zob. Poleg zobnih past vam lahko priporočamo tudi ustne vodice, ki so predvsem namenjene preprečevanju ali lajšanju bolezni dlesni oziroma odstranjevanju zobnih obog. Ko smo že pri čiščenju zob, ne smemo spregledati medzobnih prostorov, kamor zobne ščetke pogosto ne dosežejo, zato priporočamo uporabo zobne nitke ali medzobnih ščetk.

Opozoril bi še, da so nekateri posamezniki dovzetnejši za nastanek parodontalne bolezni. Med te spadajo posamezniki v določenih obdobjih večjih hormonskih sprememb, kot je puberteta ali nosečnost. Prav tako je povečano tveganje pri bolnikih z nekaterimi kroničnimi obolenji, kot je sladkorna bolezen. Strokovnjaki o zdravilih pa ne smemo niti mimo slednjih. Parodontalna bolezen je pogostejša pri uporabi nekaterih zdravil, kot so zaviralci kalcijevih kanalčkov ali antiepileptičnem zdravilu fenitoinu ter aniholinergičnih in antidepresivnih zdravilih, saj zmanjšajo izločanje sline.

Za svoje zdravje, torej tudi zdravje ustne votline, lahko največ naredite sami in sicer z redno in dosledno ustno higieno ter zdravo prehrano. Kakor kažejo nekatere raziskave, s tem ne boste obdržali le svojih zob, pač pa morebiti celo preprečili nevaren zdravstveni zaplet ali kronično bolezen. Na koncu bi opozoril na znan pregovor: »Smeh je pol zdravja, še posebej, če razkrije sijoče in zdrave zobe!«

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj