Točka zdravja

Ali pomikanje urnih kazalcev vpliva na naše zdravje?!

... je delno pritrdilen.

Noč iz sobote na nedeljo bo daljša za eno uro, kajti kazalce bomo pomaknili nazaj. Zaspanci se tega prav veselijo, ker bodo spali uro dlje. Tudi mladina komaj čaka, saj bodo pridobili eno uro za druženje, ne da bi prekoračili »policijsko uro«, ki so jo postavili domači. Starejši, ki imajo težave z nespečnostjo, vzdihujejo, ker bo noč še daljša. Mnogi tarnajo, da je premikanje urnih kazalcev, razen občutka utrujenosti in težav s prilagoditvijo, brez pomena; nekateri so prepričani, da se privarčuje energija; spet drugim pa zmanjka časa, da bi sploh karkoli opazili ali občutili.

Prvi so urne kazalce že leta 1916 prestavili Francozi, večina evropskih držav pa je to storila v sedemdesetih letih. V Sloveniji je prehajanje na poletni čas uredil zakon iz leta 1983. Argument za uvedbo poletnega časa je bila naftna kriza in z njo povezana težnja varčevanja energije. Vendar pa je študija, v kateri je sodelovalo 230 000 ameriških gospodinjstev in več kot 400 000 ljudi, pokazala, da se vsa energija, ki jo privarčujemo zaradi zvečer ugasnjenih luči, porabi za dodatno jutranje gretje. Tako so si enotni, da s premikanjem ure ne prihranimo energije.

Vpliv na zdravje?

Vsekakor premikanje urnih kazalcev vpliva na naše zdravje. S premikom časa zmotimo naš bioritem, zato so slabše počutje, utrujenost, slabšo razpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Najmočnejši vpliv zaznajo občutljivejši ljudje, ženske in mlajši ljudje, ki imajo vsak dan naporen urnik. Starejši niso tako zelo občutljivi, ker je pri njih dnevni razpored opravil lahko precej bolj fleksibilen.

Zakaj in kako vpliva premik ure na zdravje?

Biološki ritmi so načini prilagoditve organizmov na ritme v okolju (vrtenje zemlje okoli svoje osi). Najdemo jih pri večini živih organizmov, kjer jih delimo na notranje in zunanje ritme. Zunanji nastanejo kot neposredna posledica okoljskih dražljajev (svetloba, temperatura), medtem ko je za notranje ritme odgovorna notranja biološka ura. Najbolj znana biološka ritma pri človeku sta ritem spanja in bedenja ter ritem telesne temperature. Znano in nikakor zanemarljivo je, da biološki ritmi vplivajo na nastanek in razvoj različnih patofizioloških stanj pri človeku. Zato se je razvilo tudi novo področje v medicini, imenovano kronomedicina, ki proučuje vpliv zunanjih nihanj na razvoj in zdravljenje bolezni. Hkrati se je uveljavila kronoterapija, ki temelji na opažanjih, da je metabolizem zdravila podvržen biološkemu ritmu. To pomeni, da na učinkovitost zdravila vpliva čas aplikacije zdravila (v katerem času je zdravilo zaužito ali kako drugače vneseno v telo). Področje je izjemno široko in zanimivo, zato bomo nekaj več besed o tem napisali v enem izmed naslednjih člankov.

In ker premikanje urnih kazalcev poseže v naše ravnovesje in zmoti biološki ritem, je pričakovano, da s seboj nosi tudi težave. Kratkoročno se pojavlja slabo počutje, utrujenost in slabše razpoloženje. Te težave izzvenijo po nekaj dneh, ko se telo privadi in vzpostavi nov ritem. Bolj zaskrbljujoč je pojav težjih zdravstvenih težav, ki se pojavljajo predvsem ob prehodu na poletni čas. Dokazali so, da so v tistih dneh v porastu srčni infarkti (predvsem prve tri dni po prehodu), stres se poveča, težave s pomanjkanjem spanja pa s seboj potegnejo mnogo drugih nevšečnosti.

Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu, ali premikanje urnih kazalcev vpliva na naše zdravje, je torej delno pritrdilen. Vendar pa ni zanemarljivo odkritje, da bi našemu biološkemu ritmu najbolj odgovarjalo, če bi ves čas živeli po zimskem času, v katerega sedaj prehajamo. Ker se nočni počitek podaljša, je v tem času namreč zabeleženih manj srčnih infarktov kot med letom.

Tudi za slabo razpoloženje nikar ne iščimo vzroka zgolj v premikanju urnih kazalcev. Kajti v današnjem svetu vse prevečkrat prav čas krivimo za stresanje slabe volje naokrog. Letos to ne bo in ne sme biti opravičilo!

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj