Točka zdravja

Antioksidanti pri multipli sklerozi

Multipla skleroza je bolezen centralno živčnega sistema, katere vzroka še ne poznamo. Ocenjujejo, da za multiplo sklerozo trpi 2,3 milijona svetovnega prebivalstva, v Sloveniji bi naj bilo preko 3500 bolnikov s to boleznijo. Posledice okvar živčnih celic opazimo kot okvaro vida in sluha, izgubo ravnotežja, okvare zgornjih in spodnjih okončin, utrujenost, težave kognitivnega mišljenja, inkontinenco (težave z zadrževanjem in odvajanjem urina) in druge. Imamo sicer zdravila, s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni, zdravimo zagone, lajšamo simptome bolezni in izboljšamo opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, a še vedno, čeprav imamo tudi  biološka zdravila, nimamo takega, ki bi omogočilo popolno ozdravitev bolezni. Zato ne preseneča, da bolniki iščejo tudi druge rešitve za blaženje svojih težav. Med te lahko prištejemo antioksidante, ki naj bi zmanjševali oksidativni stres, kateri lahko prispeva k poškodbam živčevja.


Med antioksidanti, katerih koristnosti so proučevali pri multipli sklerozi najdemo različne spojine, recimo polifenole, antioksidativne vitamine, dvokrpi ginko in alfa lipoično kislino. Izmed polifenolov z antioksidativnimi lastnostmi so bolj znani kvercetin, luteolin, resveratrol, kurkumin in epigalokatehin galeat iz zelenega čaja. Raziskave so izvajali na živalskih modelih, nekatere pa tudi na bolnikih z multiplo sklerozo. Raziskave narejene na živalskih modelih nakazujejo na možnost manjšega obsega poškodb centralnega živčevja pri dodatku epigalokatehin galeata ali alfa lipoične kisline. Tudi izsledki nekaterih raziskav na bolnikih so kar spodbudni. Bolniki, ki so recimo prejemali izvleček dvokrpega ginka so poročali o izboljšani kvaliteti življenja in izboljšanju nekaterih simptomov. Manjšo atrofijo (upadanje, usihanje) možganovine ter izboljšanje nekaterih simptomov, kot je pojavnost padcev in težave pri hoji so opazili v skupini bolnikov, ki je prejemala alfa lipoično kislino. 


Kljub nekaterim spodbudnim pokazateljem pa je težko oceniti dejanski vpliv omenjenih antioksidantov. Raziskave so bile običajno narejene na premajhnem vzorcu bolnikov, da bi lahko nedvomno dokazale ugodne učinke. Poleg tega lahko pričakujemo pojav nekaterih neželenih učinkov omenjenih dodatkov, kot je pojav izpuščajev na kože ali prebavnih težav. Prav tako pa nimamo niti priporočenega odmerka. Pri raziskavi z alfa lipoično kislino so recimo uporabljali 1200 mg dnevne odmerke. 


Na podlagi opisanega verjetno lahko razumete, da je mnenje farmacevta glede svetovanja o dodatkih antioksidantov trenutno zadržano. Peščica narejenih raziskav nam ne nudi nedvoumnega zagotovila o učinkovitosti. Poleg tega ne poznamo priporočenega odmerka, pri nekaterih raziskavah so celo uporabljali precej višje odmerke od običajnih. Raziskava narejena pri kadilcih je recimo v takem primeru pokazala, da ima lahko velik vnos enega antioksidanta glede vpliva na pojav raka nasprotne učinke od pričakovanih.
 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj