Kožni rak je zelo pestra skupina bolezni. Med njimi je verjetno najbolj poznan melanom, ki zaradi svoje narave pogosto terja tudi življenja in je najpogostejši vzrok smrti zaradi kožnega raka. Laično ga pogosto imenujemo tudi »črni kožni rak«. Bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom sta pogostejši obliki kožnega raka, imenovani tudi nemelanomski kožni rak, ali laično »svetli kožni rak«.

Verjetnost pojava nemelanomskega kožnega raka je podobno kot pri melanomskem odvisna od izpostavljenosti UV svetlobi, vključujoč naravne (sončna svetloba) ter umetne vire (solariji). Na pojavnost pa vplivajo tudi drugi dejavniki, recimo prisotnost nekaterih genskih motenj.

Bazalnocelični karcinom je sicer najpogostejša oblika kožnega raka pri beli rasi, a na srečo praviloma gre za počasen tumor, ki redko zaseva in je zelo redko vzrok smrti, vendar pa lahko povzroči veliko lokalno uničenje tkiva (tudi hrustanca in kosti). Najpogosteje se pojavi na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza. Razmeroma pogost je tudi na trupu, na drugih mestih je redkejši.

Poznamo več različnih oblik, zato ga je težko enostavno opisati. Na začetku najpogosteje opazimo majhno, prosojno ali bisernato okroglo bunčico, pokrito s tanko povrhnjico. Včasih lahko na površini vidimo posamezne razširjene povrhnje žile. Lahko se kaže tudi kot majhna, povrhnja razjeda ali krasta, ki se ne zaceli in jo bolniki včasih zmotno pripisujejo ponavljajočim se poškodbam ali drgnjenju, npr. zaradi očal. Tumor raste počasi, praviloma ne srbi in ne boli. Lahko je tudi pigmentiran (rjavkasto do črno obarvan), takrat zelo spominja na melanom.

Pri večini bolnikov z bazalnoceličnim karcinomom se zdravniki odločijo za kirurško zdravljenje, redkeje za obsevanje ter zdravljenje z zdravili v obliki kreme ali kapsul. Zdravljenje z zdravilom v obliki kapsul pride v poštev predvsem pri napredovalih oblikah ter oblikah z razsevki. 

Preprečevanje najpogostejših oblik kožnega raka vključuje izogibanje znanim dejavnikom tveganja, predvsem UV-sevanju. Priporočamo izogibanje najmočnejšemu soncu v poletnem času, zlasti od 11. do 16. ure, fizično zaščito kože z oblačili in pokrivali ter uporabo zaščitnih sredstev za izpostavljeno kožo. Na potek (o)zdravljenja pomembno vpliva tudi čas zaznave rakaste spremembe, zato priporočamo da vsaj enkrat mesečno pregledate svojo kožo. Pozorni bodite tudi na težje dostopna področja (hrbet, področje za uhlji, zadnjica, spolovilo, medprstni prostori itd.) Zdravniku pokažite spremembe, ki so drugačne od ostalih in od tistega, česar ste na svoji koži navajeni, zlasti na hitro rastoče rjave, črne ali rožnate oz. rdeče lise ali bunčice, tudi če ne bolijo ali srbijo. Kakršno koli rano, ki na koži nastane brez poškodbe in se ne zaceli v nekaj tednih, je treba prav tako pokazati zdravniku.