Točka zdravja

Driska pri otroku

Driska resda ni bolezen, pač pa simptom bolezenskega stanja, kot je okužba ali prebavne motnje, kar pa ne zmanjša potrebe po pozornosti, posebno pri mlajših otrocih. Prepoznamo jo z značilnim nenormalnim povečanjem količine in pogostosti, običajno tekočega, odvajanja blata. Predvsem v prvih mesecih življenja je za drisko bolj značilna sprememba konsistence blata kot povečanje števila odvajanj blata. Včasih je težko jasno postaviti mejo med tem, kaj je običajno in kaj ne, saj pogostost odvajanja blata med posamezniki variira. Na splošno rečemo, da se za odvajanje blata, pogostejše kot 3-krat na dan smatra kot nenormalno, torej govorimo o driski.
Večina pojavov driske pri otrocih je akutne narave in značilno traja manj kot 7 dni in ne dlje kot 14 dni. Pri dalj časa trajajoči driski govorimo o obstojni ali kronični driski. Predvsem pri slednji je vzrok lahko neinfekcijski. Sem prištevamo drisko, ki se pojavi ob zdravljenju z nekaterimi zdravili (antibiotiki), zaradi alergije na hrano (alergije na beljakovine kravjega mleka), motnje prebave in vsrkanja hranil (laktozna intoleranca), idr. 
Akutna driska pri otrocih je najpogosteje posledica okužbe. Med temi prevladujejo virusne okužbe. Najpogostejši virusni povzročitelj driske je okužba z rotavirusi (2540 %), manj pogosto so vzrok drugi virusi (calicivirus, astrovirus, adenovirus). Pogostost okužb z rotavirusom je največja med januarjem in marcem. Praktično vsak otrok, tudi v razvitih državah, se do 3. oziroma 5. leta starosti okuži z njim. Na okužbo z virusom poleg vodene driske lahko kaže bruhanje in simptomi dihal, pojavi se lahko tudi povišana telesna temperatura. Okužba praviloma poteka fekalno-oralno, torej z okuženimi rokami v usta.
Z bakterijami povzročena driska pri nas je precej redkejša. Najpogostejša bakterijska povzročitelja v Evropi in tudi v Sloveniji sta Campylobacter in Salmonella. Bakterijska driska navadno nastane zaradi okužbe s hrano ali pijačo. Perutnina je pogost izvor okužbe s Campylobacter. Podobno so glavni rezervoar okužbe s Salmonella živali. Najdemo jo v naslednjih živilih: morska hrana, školjke, perutnina, jajce, majoneza in kreme ter pitah. Ob bakterijski driski je značilen akuten nastop znakov. Pojavi se slabost, bruhanje in driska, ki je lahko vodena, lahko pa opazimo tudi kri ali sluz v blatu. Pri večini otrok se razvije vročina (tudi nad 40 °C). Bolečine v trebuhu in prizadetost osrednjega živčevja prav tako pogosteje kažejo na okužbo z bakterijo. Bakterijski povzročitelji povzročajo akutno drisko skozi vse leto, z vrhovoma med majem in junijem ter septembrom in oktobrom.
Paraziti v Evropi niso pogosti povzročitelji akutne driske pri sicer zdravem otroku. Cryptosporidium in Giardia se pojavljata v 1 do 3 % primerov. Večja verjetnost za tovrstno okužbo pri otroku je na potovanjih, posebno v deželah z nižjim standardom.
V Evropi je večina primerov driske blage do srednje težke stopnje, smrtni primeri so zelo redki. Stanje se v nekaj dneh, najpozneje v dveh tednih popravi. Še krajši čas traja bruhanje, ki pri večini otrok izzveni v dveh, najpozneje treh dneh. Je pa akutna driska pri otrocih v razvitem svetu pogost vzrok hospitalizacij, tudi v primeru okužbe z rotavirusi. Čim manjši je otrok, tem večja nevarnost obstaja za razvoj resnega stanja – dehidracije,

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj