Točka zdravja

Farmacevt ni administrator

Med opravljanjem dežurne službe sem pred lekarno ujel pogovor dveh gospe o tem, da bi za izdajo zdravil lahko pred lekarno postavili avtomat, ki bi ti podobno kot razni avtomati za živila lahko izdal zdravilo. Zadeva bi bila verjetno hitrejša od lekarniškega farmacevta in bi lahko tudi manj stala. 
Na prvi pogled kar privlačna ideja. V prihodnosti, ko bo umetna inteligenca bistveno napredovala, se zna lekarniškemu farmacevtu, podobno kot mnogim drugim poklicem res zgoditi, da nas izrinejo naprave, kot so roboti. Nenazadnje v medicini že nekaj let preizkušajo program, ki pri postavljanju diagnoz in odločanju glede zdravljenja dosega zavidljive rezultate.


Vendar pa tehnologija dandanes še ni na takem nivoju, da bi si kaj takega upali uvesti v redno prakso. Zdravniki in farmacevti pri svojem delu že uporabljamo določene računalniške programe in aplikacije, ki so nam v pomoč. Odločitev na koncu pa je še vedno naša. 


Praktično v istem dežurstvu se je ideja z avtomatom  izkazala za nevarno. V lekarno je prišla gospa s predpisanim zdravilom v prevelikem odmerku. Že Paracelsus je dejal, da le odmerek loči strup od zdravila. Ena od pomembnih nalog lekarniškega farmacevta ob izdaji zdravil je preveriti odmerek. Na tem mestu moram poudariti, da ima zdravnik možnost predpisati zdravilo v višjem odmerku od dovoljenega oziroma priporočenega, a mora v tem primeru farmacevta seznaniti, da je bila ta odločitev zavestna. Drugače farmacevt zdravila v prekoračenem odmerku ne sme izdati. Na voljo ima različne možnosti, kako zadevo rešiti na varen način. Najprej poskušamo vstopiti v stik z zdravnikom, ki je zdravilo predpisal. V našem primeru sem zdravnika uspel priklicati in tudi dokaj hitro razrešil težavo. Dejansko je zdravnik od pacientke dobil napačne informacije in na podlagi teh predpisal zdravilo v previsokem odmerku. Na podlagi dogovora z zdravnikom sem na koncu pacientki izdal zdravilo v pravem odmerku. 


Ob izdaji zdravila se je pokazala še ena dodana vrednost farmacevta. Pri nekaterih zdravilih je namreč izrednega pomena kdaj in na kakšen način zdravilo uporabimo. Nekatera zdravila moramo zaužiti na tešče, druga s hrano. Nekatere tablete lahko prelomimo ali zdrobimo, drugih ne smemo. Nekatera zdravila uporabimo zjutraj, druga moramo uporabiti zvečer. Na vse te dejavnike mora lekarniški farmacevt uporabnika pred izdajo zdravil opozoriti. Napačna uporaba namreč lahko poveča možnost neželenih ali celo toksičnih učinkov ali pa po drugi strani zmanjša učinkovitost zdravila.


V našem primeru je pacientka uporabljala zdravilo, ki ga je potrebno zaužiti vsaj 15 minut pred obrokom hrane. Sočasno prisotna hrana, posebno taka z veliko maščobe namreč lahko poveča učinek zdravila za dvakrat do trikrat. Če farmacevt ne bi opravil svoje naloge bi pacientka bila izpostavljena štirikrat večjemu odmerku od največjega. Kaj bi se pacientki potencialno lahko zgodilo? Ob prevelikem odmerjanju pride do razširitve žil, zaradi česar bi krvni tlak lahko zelo padel. Srce bi se zaradi slabše prekrvavitve odzvalo s hitrejšim bitjem. Pacientka bi zaznala vrtoglavico, morebiti glavobol in razbijanje srca. Večja je tudi verjetnost, da bi se pojavili drugi neželeni učinki, kot so slabost in druge prebavne težave.


Vsaka taka intervencija, ko preprečujemo potencialne zaplete pri zdravljenju z zdravili seveda terja nekaj časa. Med dežurstvom je zaradi tega nastala daljša vrsta pred izdajnim mestom. Nekateri so zaradi tega negodovali in si mogoče želeli avtomata namesto farmacevta ali pa dobili še eno potrditev mnenju, na kakšen način se dela v javnem sektorju. Mi trije deležniki v procesu zdravljenja z zdravili pa smo bili zadovoljni. Farmacevt, ker je uspel preprečiti potencialno nevarnost. Zdravnik, ker zaradi trenutka nepazljivosti njegovo dejanje ni imelo neželenih posledic. Pacientka, ker je dobila pravo zdravilo in dodatne informacije, zaradi katerih bo zdravljenje z zdravilom odslej bolj varno.


Pred leti, preden sem spoznal delo lekarniškega farmacevta sem se v lekarni postavil pred napačno izdajno mesto. Lekarna je namreč imela ločena izdajna mesta za zdravila na recept, ki jih lahko izda le magister farmacije ter zdravila oziroma ostale izdelke, ki jih je možno dobiti brez recepta. Takrat sem bil, priznam malce jezen na zaposleno, ki me je poslala na ustrezno izdajno mesto, kar me je stalo nekaj časa. Danes sem ji hvaležen. Ne le zato, ker ceni svoje poslanstvo, pač pa predvsem ker ji je mar za varno zdravljenje z zdravili.  

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj