Točka zdravja

Kako pomembni so naši možgani

Prejšnji teden je minil v znamenju tedna možganov. Pa se zavedamo, kako pomembni so naši možgani?! Za razmislek naj ponudim naslednjo zgodbo:
Lep pomladni dan… Znanci in sorodniki se zberejo na rojstnodnevni zabavi. Vzdušje je veselo in prijetno, ko se ena izmed udeleženk opoteče in pade. Pomagajo ji vstati. V obraz je bleda  in nekoliko drhti, vendar zatrjuje, da se počuti dobro. Tako tudi opustijo misel, da bi poklicali medicinsko pomoč. Preostanek dneva preživi s sorodniki.
Zvečer pokliče mož in sporoči, da je žena ostala v bolnišnici. Ponoči gospa umre.
Na zabavi je namreč doživela možgansko kap, katere simptomatike ni nihče od prisotnih na zabavi prepoznal. Če bi jo, bi gospa lahko živela še danes…

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi kar 20-30 % vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno. Tudi zato, ker bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 % bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro. Da bi vsak izmed nas zmogel in znal prepoznati simptome možganske kapi in pravilno ukrepati, bom v prispevku strnila nekaj najpomembnejših informacij.

Kaj je možganska kap?
Možganska kap je posledica poškodbe dela možganov zaradi nezadostne preskrbe s kisikom. 
Po možganski kapi prizadeti del možganov ne funkcionira, zato je nujna takojšnja zdravniška oskrba.

Vzroki:
Med dejavnike tveganja za možgansko kap sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi. Tudi bolniki z aritmijami (atrijska fibrilacija) so bolj ogroženi, prav tako je visok dejavnik tveganja kronični stres, kajenje, nezdrav način življenja,… 
V približno polovici primerov povzroči možgansko kap krvni strdek. Možganska embolija nastane, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu (na primer v srcu ali velikih vratnih venah), in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši. Možganska kap zaradi embolije nastane v približno tretjini primerov. Pri možganski krvavitvi žilna stena poči, kri pa se razlije v možganovino. To je vzrok kapi v približno petini primerov.

Simptomi:
Pri večini se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome prištevamo: šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, otrplost ene strani telesa, tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov, enostranske motnje vida, nerazločen govor, oteženo razumevanje in težave z izražanjem, bruhanje, omotico in motnje ravnotežja. Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.

Obstajajo 4 enostavni prepoznavni znaki možganske kapi. Zapomnimo si jih!

  1. Prosite osebo, da se nasmeje.
  2. Prosite osebo, da pove povsem navaden stavek. Npr.: Danes je zelo lepo vreme. 
  3. Prosite osebo, da dvigne roke nad glavo 
  4. Prosite osebo, da vam pokaže jezik. Če jezik stoji ali visi nepravilno, je to znak možganske kapi. 

Če ima oseba katerega koli od teh znakov, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč in opišite simptome. Žrtev ima lahko resne posledice zaradi poškodb možganov, lahko pa tudi umre, če na te simptome nismo pozorni. 

Kako ukrepati?

  • Pri možganski kapi šteje prav vsaka minuta, zato nemudoma pokličemo zdravniško pomoč.
  • Prizadetega položimo na posteljo, odpnemo mu srajco, razrahljamo mu ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.
  • Rahlo podložimo vzglavje z blazino.
  • Prizadetemu ne dajajmo ničesar jesti ali piti.
  • Vzdržujemo prosto dihalno pot.
  • Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti, če bruha.
  • Ves čas do prihoda reševalcev ga skrbno nadzorujemo.
  • Pripravimo zdravstveno izkaznico in vso medicinsko dokumentacijo, ki je na voljo, ter seznam zdravil, ki jih bolnik jemlje.

Pravijo, da z očmi gledamo, a samo z možgani vidimo in da z ušesi poslušamo, a samo z možgani slišimo! Zatorej so možgani vir življenja; so središče razvoja osebnosti, središče spomina, doživetij in sočutja. Pazimo na njih!

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj