Točka zdravja

Nad povišan krvni tlak z opuščanjem nezdravih razvad

Povišan krvni tlak je čedalje pogostejši spremljevalec prebivalstva v razvitem svetu. Imenujemo ga tudi tihi ubijalec, saj so njegove posledice za posameznika lahko usodne. Dalj časa vztrajajoča hipertenzija, kot strokovno imenujemo povišan krvni tlak namreč lahko vodi v okvaro organov in srčno-žilne dogodke (možganska kap, srčni infarkt), ki vsaj resno poslabšajo kvaliteto življenja, če ga že ne prekinejo.

Hipertenzijo je zato potrebno zdraviti. V večini primerov vzroka hipertenzije ne poznamo (esencialna hipertenzija) zato uporabljamo zdravila, ki krvni tlak vzdržujejo v mejah normale. Marsikdo povpraša v lekarni po zdravljenju, ki ne bi vključevalo zdravil. V večini primerov tega ne moremo ponuditi, a hkrati poznamo načine, s katerimi lahko prispevamo k znižanju povišanega krvnega tlaka, oziroma preprečimo, da bi do tega prišlo. Naslednje vrstice torej niso namenjene le tistim, k zdravila že uporabljate, pač pa vsakemu sleherniku, ki bi se pred hipertenzijo rad obvaroval.

Sprememba v načinu življenja je temelj uspešnega ukrepanja predvsem pri preprečevanju hipertenzije. Najprej poglejmo škodljive razvade, kot sta pitje alkoholnih pijač in kajenje.

V raziskavah je bila dokazana povezava med višino krvnega tlaka, pojavom hipertenzije in uživanja alkoholnih pijač. Pitja alkoholnih pijač sicer ne prepovedujemo popolnoma, je pa količina primerno omejena. Moški naj ne bi zaužili več kot 20 g in ženske ne več kot 10 g alkohola na dan. 10 g alkohola vsebuje 2,5 dcl piva, 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače. Manj tvegano pitje alkohola pri moških torej pomeni zaužitje do 0,5 l piva ali 2 dcl vina ali 0,6 dcl žgane pijače dnevno. Pri ženskah pa predstavlja manj tvegano pitje alkoholnih pijač zaužitje do 2,5 dcl piva ali 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače dnevno.

Kajenje poveča tako krvni tlak kakor tudi pulz in ta učinek zaznamo še 15 minut po pokajeni cigareti. Poleg tega kajenje predstavlja glavni dejavnik tveganja za razvoj z aterosklerozo povezanih obolenj srčno-žilnega sistema. Prenehanje s kajenjem je pri kadilcu verjetno najučinkovitejši ukrep za preprečevanje pojava možganske kapi, srčnega infarkta in periferne žilne bolezni.

Kadilci običajno kar težko opustijo svojo nezdravo razvado, a imajo na voljo več oblik pomoči. Za spoprijemanje s svojo odvisnostjo se lahko obrnejo tudi na lekarniškega strokovnega delavca, ki jim lahko ponudi nikotinsko nadomestno zdravljenje, s čim se izboljša uspešnost prenehanja s kajenjem.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj