Točka zdravja

Narava lahko tudi škoduje

Nedavni tragični dogodek ob zastrupitvi z jesenskim podleskom nas je opomnil, da lahko tudi zdravilne rastline predstavljajo potencialno smrtno nevarnost. Marsikdo spregleda dejstvo, da zdravljenje s sinteznimi zdravili ni edino, pri katerem obstajajo določena tveganja. Zanimiva je ocena, da kar polovica zdravil, ki jih dobimo na recept, izhaja iz živih bitij (gliv ali rastlin). Nekatere še danes recimo pridobivajo iz rastlin, večino pa danes proizvajajo sintezno.


Pregled zdravilnih rastlin začnimo z že omenjenim jesenskim podleskom. Dandanes se sicer v zdravilne namene ne uporablja pogosto, so ga pa v preteklosti uporabljali pri zdravljenju akutnih napadov protina in preprečevanju kroničnega protina. Pri akutni zastrupitvi s kolhicinom, to je alkaloidom jesenskega podleska se pojavi želodčno-črevesno vnetje s trebušno bolečino, slabost, bruhanje in krvava driska. Pojavijo se lahko tudi poškodbe ožilja, ledvic, depresija mišic in rastoča paraliza centralnega živčnega sistema. Protistrupa ni.


Srčne glikozide vsebujejo različne rastline, med njimi je verjetno najbolj znan škrlatni naprstec. Njegove terapevtske in toksične učinke pri zdravljenju srčnega popuščanja so opisali že v 18. stoletju. Potrebno je paziti na odmerek, pri prevelikem odmerku se znaki zastrupitve kažejo kot aritmije, to je neredno bitje srca, vrtoglavica, motnje vida, slabost, bruhanje in bolečine v trebušni votlini.


Pravilen odmerek je pomemben tudi pri pelinu. Tega so v slovenski tradicionalni medicini pogosto uporabljali za težave z želodcem. Ob prevelikem odmerku se pojavijo znaki zastrupitve, ki se kažejo kot slabost in bruhanje, krči želodca in črevesja, zadrževanje urina, v resnejših primerih pa tudi poškodbe ledvic, vrtoglavica, tremor in konvulzije. Podobni simptomi se pojavijo tudi ob prevelikem odmerku žajblja, ki prav tako kot pelin vsebuje tujon.


Podobno kot pri zdravilih je torej tudi pri uporabi zdravilnih rastlin potrebno upoštevati pravilen odmerek ter način vnosa v telo. Arnika lahko recimo zaradi njenega protivnetnega in analgetičnega delovanja uporabljamo na koži ob udarninah, podplutbah, ranah, zvinih in zlomih. Če jo pa vnesemo v telo pa povzroči bruhanje, glavobol, bolečin v trebuhu, težav z dihanjem in s srcem, krvavega bljuvanja in celo smrti.
Starejši bralci se verjetno spomnijo živobarvnih cvetočih makovih polj. Mak se uporablja v živilske namene in v medicini, lahko pa se tudi zlorablja kot mamilo. Z zarezovanjem nezrelih glavic mrtvega maka lahko pridobivamo opij, katerega glavna alkaloida sta morfin in kodein. Spojini se v medicinske namene uporabljata za lajšanje močnih bolečin ter za zaviranje kašlja. Pri prevelikem odmerjanju se pojavi stupor ali koma. Dihanje postane plitvo in počasno, krvni tlak progresivno pada. Opiate, to so učinkovine iz opija, zaradi njihovih učinkov na centralno živčevje, ki se kažejo kot evforija, pomirjanje in sprememba razpoloženja pogosto zlorabljajo uživalci prepovedanih drog.


Zadnje čase se veliko, tako v medicinskih pa še posebej v laičnih krogih, govori o konoplji. Pozornost se posveča predvsem delta-9-tetrahidrokanabinolu (THC), ki je glavna učinkovina treh vrst konoplje Cannabis indica, Cannabis ruderalis in Cannabis sativa. Trenutno uporabljamo izvleček ali čisto spojino v medicinske namene kot analgetik (protibolečinsko sredstvo), antikonvulziv (proti epileptičnim napadom) ter antiemetik (proti slabosti). THC lahko povzroči zapletene vedenjske spremembe, spremembe zaznavanja in motivacije. Prizadet je reakcijski čas, učenje in spomin. Pogosta sta vrtoglavica in povečan občutek lakote. Pri višjih odmerkih so možni napadi tesnobe in panike, pojav halucinacij ali celo akutna psihoza.


Antidepresivno delovanje šentjanževke je predvsem v Nemčiji zelo cenjeno, pri nas precej manj. Čeprav imamo iz te rastline na voljo tudi zdravila, pa se verjetno znajde v marsikateri zeliščni mešanici čajev. Uporabnika je potrebno opozoriti, da učinkovine iz šentjanževke motijo presnovo marsikaterega zdravila in s tem zmanjšajo njihov učinek. Zato pripravkov iz šentjanževke naj ne bi uporabljali pri zdravljenju z imunosupresivi, nekaterimi antikoagulanti, protivirusnimi zdravili ter drugimi antidepresivi. Uporabnice peroralne hormonske kontracepcije se morajo zavedati potencialne možnosti neželene nosečnosti. Pri uživanju pripravkov iz šentjanževke je potrebno biti pozoren na možnost pojava fototoksičnih reakcij, ki se kažejo na koži z izpuščaji, nastali po izpostavljanju sončni svetlobi. Ob upoštevanju priporočljivih odmerkov teh neželenih učinkov ne pričakujemo.


Nanizal sem le nekaj najbolj znanih zdravilnih rastlin, ki poleg tega, da zdravijo marsikatero bolezen lahko tudi škodujejo. Namen ni zastraševanje pred naravo, ampak opozoriti na vrednost zdravja, ki ga ni smotrno prepustili nevednosti ter ignoranci, kar nas lahko drago stane. Moderna farmacija ni pozabila narave. Dokazovanju učinkovitosti in varnosti se je v zgodovini pogosto izkazalo za pravilen pristop, ki bo v prihodnosti prinesel nova zdravila, tudi taka iz narave.
 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj