V zadnjih nekaj letih je bilo precej raziskav namenjenih probiotikom.

Diareja
Različne raziskave so dokazale ugodne učinke probiotikov ob pojavu driske pri odraslih in otrocih. Z antibiotiki povzročena driska, potovalna driska in driska kot posledica okužbe so primeri, kjer so se probiotiki izkazali za uspešne. Z uporabo probiotikov zmanjšamo tveganje za pojav pa tudi olajšamo oz. skrajšamo drisko, če že nastopi.
Pri potovalni diareji se svetuje uporaba daljši čas. Začnemo že kak teden, dva pred odhodom in nadaljujemo še do enega tedna po vrnitvi domov.

Z alergijami povezana stanja
Narejene so bile različne raziskave, vendar so le pri atopijskem dermatitisu uspeli ugotoviti obetajoče rezultate. Domnevajo, da probiotiki zmanjšajo tveganje za pojav alergijskega obolenja z optimiranjem črevesne flore in onemogočanjem prehajanja antigenov v telo. Druga možnost je spodbujanje imunskega odgovora. Vsekakor dobljeni rezultati kličejo po dodatnih raziskavah.

Imunost
Dokazano je, da imajo probiotiki določen vpliv na celice imunskega sistema, a žal klinični pomen tega delovanja še ni jasen. S tremi nedavno končanimi raziskavami so dokazali, da uporaba probiotikov skrajša potek prehlada in omili pridružene simptome. Kot preventiva pred prehladnimi obolenji so se probiotiki izkazali za uspešne le v kombinaciji z vitaminsko-mineralnimi dodatki.

Vnetna črevesna obolenja
Pri bolnikih z eno od vnetnih črevesnih boleznih (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis in sindrom vzdraženega črevesja) se lahko pojavlja nenormalna gastrointestinalna flora. Pri dodajanju probiotikov takim osebam pričakujemo zmanjšanje populacije nenormalnih bakterij in tudi odpravo problema adhezije mikroorganizmov na steno prebavil.
Vendar so rezultati študij mešani. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo kakšnega izboljšanja niso zaznali. Rezultati so bili spodbudni pri ljudeh z ulceroznim kolitisom in delno pri ljudeh s sindromom vzdraženega črevesja.

Gastritis ob prisotnosti Helicobacter Pylori
Gre za specifično bakterijo, ki lahko povzroča vnetje želodca, posebej sluznice. Rezultati laboratorijskih testiranj in testiranj na živalih nakazujejo možnost delovanja probiotikov na bakterijo H. pylori. Vendar pa pregled raziskav, narejenih pri ljudeh, ne dokazuje hipoteze, da bi bili probiotiki sposobni zatreti populacijo omenjene bakterije. Je pa res, da omogočajo vzdrževanje populacije patogene bakterije na nizkem nivoju. V kombinaciji z antibiotiki povečajo možnost eradikacije bakterije in tudi zmanjšajo pojavnost neželenih učinkov, ki so posledica jemanja antibiotikov.

Intoleranca na laktozo
V primeru zaužitja laktoze v jogurtu, ki vsebuje žive bakterije, le-te hidrolizirajo laktozo. To naj bi prispevalo k zmanjšanju znakov, povezanih z intoleranco na laktozo pri dovzetnih posameznikih. Glede na nasprotujoče si rezultate raziskav so za dokončno oceno potrebna dodatna testiranja.

Vaginalne okužbe
Domneva se, da naj bi probiotiki zmanjševali pogostnost vaginalnih infekcij, še posebno glivičnih. Nekaj raziskav je nakazalo, da uživanje probiotikov spremeni vaginalno mikrofloro. Žal njihovega učinka ob pojavu vaginalnih okužb niso uspeli potrditi. Kot naravno sredstvo pri vaginalni glivični okužbi se priporoča vaginalni nanos jogurta. Pri tem velja opomba, da znanstvenih dokazov, ki bi pritrjevali predlagani aplikaciji, zaradi odsotnosti raziskav nimamo.

Holesterol
Med drugim so preverjali tudi vpliv probiotikov na serumski holesterol in druge srčno-žilne dejavnike tveganja. Na žalost niso uspeli dokazati nobenih pozitivnih učinkov oz. so ti tako majhni, da so zanemarljivi.

Rak črevesja
Domneva se, da naj bi redno uživanje probiotikov preprečevalo nastanek raka na črevesju. Na žalost pa znanstveni dokazi temu ne pritrjujejo.

Kakšen je torej farmacevtov nasvet ob pregledu teh raziskav? Uspeli smo dobiti dokaj trdne dokaze o pozitivnem prispevku probiotikov pri preprečevanju diareje, še zlasti povzročene z antibiotiki, ter preprečevanju alergijskih obolenj. Pri večini drugih opisanih težav pa učinkov probiotikov še ne smemo zanemariti. Potrebna so le nadaljnja testiranja, ki bodo bodisi potrdila bodisi ovrgla pričakovane koristi za človekovo zdravje.
Na žalost tudi glede dolžine jemanja ni kakšnih konkretnih navodil. Pri potovalni diareji ali ob jemanju antibiotikov je ta čas krajši (teden, dva), pri vseh drugih stanjih pa gre v bistvu za preventivo, zato se posledično priporoča dolgotrajna uporaba.