Točka zdravja

Opioidni analgetiki

Bolečina, zdravljenje bolečine, opioidni analgetiki, opioidi v lekarni in doma

Bolečina
Je kompleksno subjektivno doživetje, opredeljeno kot neprijetna čustvena in čutna izkušnja, ki je lahko povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Je torej vedno subjektivna, ne pomeni pa vedno akutne poškodbe ali obolelosti tkiva. Kadar bolečine trajajo kratek čas, jih imenujemo akutne. Te imajo svojo biološko vlogo, saj nas opozarjajo na škodljivo dogajanje v organizmu ali njegovi neposredni okolici in imajo tako varovalni učinek. Kadar pa bolečine trajajo, čeprav pravega vzroka zanje ni več, jih imenujemo kronične. Takrat izgubijo svoj pravi smisel, pogosto se jim pridružijo še znaki anksioznosti in depresivnosti, kar stanje samo še poslabša. Po novejših priporočilih jih zdravniki obravnavajo kot bolezen in se tako z njimi tudi spoprimejo.
Še posebno močna bolečina se pojavi pri bolnikih z rakom. Srednje močna do huda bolečina se pojavi pri 30 odstotkih bolnikov z rakom in pri 60 do 90 odstotkih bolnikov, kjer je bolezen napredovala.

Zdravljenje bolečine
Zdravniki jakost bolečine ponavadi določijo s pomočjo t. i. vizualno analogne lestvice. Glede na to bolnik opiše bolečnino kot blago, srednje močno do zelo močno. Vse bolečine, tako akutne kot kronične, je treba lajšati oz. zdraviti. Blago bolečino lajšamo s paracetamolom, acetilsalicilno kislino oz. nesteroidnimi antirevmatiki. Pri srednje močni bolečini se lahko tem dodajo ali se izključno uporabijo srednje močni opioidi. Za najmočnejše bolečine se uporabljajo močni opioidi. Le-ti se uporabljajo za lajšanje kronične bolečine, ki je lahko malignega ali nemalignega izvora. Zdravnik ponavadi predpiše opioid v obliki, ki omogoča podaljšano sproščanje, in tako dalj časa blaži bolečino. Bolnik mora tak analgetik jemati redno ob uri, da prepreči nastanek močne bolečine. Poleg tega lahko doda opioid v hitro delujoči obliki za t. i. vmesne prebijajoče bolečine, ki se vzame po potrebi.

Opioidni analgetiki
Morfin, najbolj znan predstavnik opioidov, je glavni alkaloid iz opija, ki se kot analgetik uporablja že več kot 2000 let. Na podlagi morfinske molekule so razvili heroin in njemu podobne opioidne analgetike.
Opioidni analgetiki se v centralnem živčevju vežejo na t. i. opioidne receptorje in na ta način zmanjšajo občutenje bolečine. Na te receptorje se vežejo tudi šele pred 30 leti odkrite telesu lastne substance, t. i. endogene opioidne beljakovine. Teh receptorjev je v telesu več vrst in posledično zaradi vezave opioida na različne tipe se lahko pojavijo nekateri dodatni, ponavadi neželeni učinki: zmedenost in vrtoglavica, upočasnitev peristaltike, zaprtje, slabost, bruhanje, evforija, psihična, fizična odvisnost, sedacija, srbenje in depresija dihanja.
Pri nadzorovanem lajšanju bolečine ti učinki, razen zaprtja, ponavadi ne predstavljajo resne težave, saj izzvenijo po nekaj dneh oz. sploh ne pridejo do izraza.

Opioidi v lekarni in doma
Mislim, da je res samoumevno, da se opioidnih zdravil brez recepta v lekarni ne da dobiti. Za močne opioide, ki spadajo v skupino narkotikov, mora zdravnik recept napisati v dvojniku. Recept je veljaven pet dni, izdana količina zdravila pa ne sme presegati porabe enega meseca. Le-ti se tudi shranjujejo posebej "pod ključem" (v trezorju).
Ob tem seveda velja opozoriti na shranjevanje doma. Kakor za vsa zdravila, tako velja tudi zanje, da jih je treba shranjevati na mestu, nedostopnem otrokom. Tu velja tudi previdnost, da niso dostopna osebam, razen tistim, ki zdravilo potrebujejo oz. sodelujejo pri zdravljenju. V primeru, da bolečino lajšate s transdermalnim obližem, le-tega po odstranitvi s kože zlepite, dajte v embalažo in odvrzite v smeti. Če vam ostanejo neporabljena zdravila, jih vrnite v lekarno, kjer bomo poskrbeli za strokovno uničenje.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj