Točka zdravja

Opioidofobija - strah pred opioidi

Opioidni analgetiki, kronična bolečina, fizična odvisnost, toleranca, zasvojenost, zloraba, neželeni učinki

Dovolite, da vam za začetek zaupam kratko anekdoto o uvajanju novejšega močnega opioida pri nas. Zdravnik je moškemu za lajšanje hude bolečine predpisal opioid v obliki transdermalnega obliža. Čez nekaj dni je prišla k zdravniku žena tega pacienta s prošnjo, naj mu to zdravilo ukine. Zdravnik je dobil na vprašanje, ali mož zdravila ne prenaša, odklonilen odgovor. Razlog tudi ni bil neučinkovitost, nasprotno, ravno zaradi učinkovitosti naj ukine zdravilo, ga je rotila obupana ženska. Njen mož je bil namreč hitre narave in jo je v preteklosti tudi kdaj pa kdaj pretepel. Tega od takrat, ko je zbolel in je zaradi hudih bolečin vse dni preživel v postelji, odvisen od njene oskrbe, ni več počel. Sedaj, ko ga ni več nič bolelo, pa je bilo spet vse po starem. To so nazorno dokazovale modrice na njenem telesu.

Tukaj sem zavračanje opioida resda prikazal na malce banalen način, a dejstvo je, da imajo ljudje mnogokrat resne pomisleke pred uporabo opioidov. Povprečen človek ob besedi opioid/opiat zelo hitro pomisli na opij, morfij, heroin; na lajšanje bolečine z injiciranjem opioida v žilo, kot se je počelo pred desetimi in več leti. Takrat so morfij ponavadi dajali bolnikom s karcinomom v zadnjem stadiju bolezni, ko je bil izhod zdravljenja v glavnem neuspešen. Tako se je med ljudmi uveljavilo prepričanje, da ko dobiš morfij, je res čas za oporoko, saj konec ni več daleč.
Seveda je medicina v teh letih precej napredovala. Uveljavile so se nove farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem, ki blažijo bolečino več ur oz. več dni, in s pomočjo odmerkov, prilagojenih vsakemu posamezniku, omogočajo učinkovito in hkrati varno zdravljenje kronične bolečine.

Opioidni analgetiki se v glavnem uporabljajo pri kronični bolečini, ki traja neprekinjeno dalj časa, in ko druge protibolečinske učinkovine niso več učinkovite. Kronična bolečina je izjemno zapletena neprijetna izkušnja in jo zdravniki obravnavajo kot biopsihosocialni fenomen. Kronična bolečina nima zaščitne biološke funkcije kot akutna kratkotrajna bolečina. Lahko povzroča poškodbe v živčnem sistemu in prizadene druge telesne sisteme, zato kronično bolečino štejemo za bolezen. Pri večini kronične bolečine, pa naj gre za maligno ali nemaligno, se opioidi uspešno uporabljajo že vrsto let.

Opioidofobija je torej strah pred opioidi, ki izhaja iz številnih razlogov, ki pa so pogosto neupravičeni.

Fizična odvisnost je stanje nevrofiziološke adaptacije po nagli ukinitvi zdravila. Klinično se pokaže kot odtegnitveni sindrom in je pričakovana posledica, ki se pojavlja tudi po nagli ukinitvi različnih drugih učinkovin. Nima povezave z navado na opioide ali z izkoriščanjem zdravila. Temu se izognemo s počasnim zmanjševanjem odmerka, dokler ga popolnoma ne ukinemo.
Toleranca je navzoča, ko se mora za doseganje začetne učinkovitosti odmerek zdravila zviševati. Le-ta se pojavlja počasi in je relativno majhna. Ponavadi je treba odmerek zvišati zaradi napredovanja bolezni. Pozitivno pri tem je, da močni opioidi nimajo "učinka zgornje meje", tako da lahko odmerek zvišujemo, dokler ne dosežemo želene analgezije. Gre za fiziološki proces in ni povezana z zasvojenostjo. Pri daljšem zdravljenju se ji lahko izognemo z menjavanjem opioidov.
Adikcija - zasvojenost je vidik slabo prilagodljivega vedenja, ki vključuje izgubo nadzora nad uporabo zdravila, preusmerjeno pozornost k uporabi zdravila kljub dobri analgeziji in nenehno uporabo zdravila kljub motečim neželenim učinkom. Vrsta obsežnih raziskav je dokazala, da pri zdravljenju kronične bolečine z dolgo delujočimi oblikami zasvojenost ni problem. Je pa to resna težava pri zlorabljanju opioidov pri odvisnikih od mamil. Le-ti uporabljajo opioide kot mamilo zaradi evforičnega, omamljajočega oz. opojnega učinka. Da bi dosegli omenjene učinke, mora hitro priti v osrednji živčni sistem velika količina mamila, zato ga vbrizgavajo v žilo.
Abusus zloraba zdravila je iskanje zdravila za druge indikacije (narkomani), ne zaradi bolečine. Zloraba je možna tudi pri nekaterih drugih zdravilih, predvsem pri tistih, ki delujejo na osrednji živčni sistem. Tudi tu so v obsežnih raziskavah dokazali, da se v zadnjih nekaj letih kljub povečani uporabi opioidov število zlorab ni bistveno povečalo.

Neželeni učinki, ki se jih bolniki v glavnem bojijo, so bruhanje, slabost, zaprtje, sedacija in srbenje. Opioidni analgetiki imajo podobno kot vsa zdravila resda nekatere neželene učinke, ki so obvladljivi ali samostojno minljivi. Tudi na neželene učinke se namreč razvije toleranca in tako le-ti v nekaj dneh izzvenijo. Vztrajni neželeni učinek, ki zahteva sprotno obravnavo, je zaprtje.
Zdravniki se najbolj bojijo depresije dihanja, ki pa ob pravilni določitvi odmerka ter pravilnem odmerjanju ne predstavlja resne nevarnosti. Tudi "prepričanje" ljudi, da morfin pospeši smrt, nima nobene osnove. Analgetični odmerki ne podaljšajo in ne skrajšajo življenja bolniku. Izboljšajo pa kakovost življenja, kolikor ga je bolniku ostalo.

Zaradi tega vam svetujem, da kakršne koli pomisleke pred jemanjem predpisanega opioidnega analgetika najprej zaupate zdravniku. S strokovnimi informacijami o zdravilih in njihovem učinku na telo smo vam seveda na voljo tudi farmacevti v lekarni. Tako bomo lahko prispevali k učinkovitejšemu lajšanju bolečine in preprečili trpljenje zaradi tako banalnega razloga, kot je nevednost.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj