Točka zdravja

Prepoznavanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen. Zanjo je značilna trajno povišana raven krvnega sladkorja (hiperglikemija), ki je posledica nezadostnega izločanja inzulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega.

Kako prepoznamo sladkorno bolezen?

Zaradi nezadostnega delovanja inzulina glukoza (sladkor) ne more prestopati v celice, zato se začne kopičiti v krvi. Ko doseže določeni prag (okoli 10 mmol/l), se začne izločati skozi ledvice v urin. Ob obilnem uriniranju (poliuriji) človek izgublja čezmerne količine vode, vodo pogosto odvaja tudi ponoči, vse to pa lahko vodi v izsušitev (dehidracijo). Bolnik občuti povečano žejo in ima suha usta. Zelo očiten znak sladkorne bolezni je tudi hujšanje. Kljub normalnemu prehranjevanju lahko človek v nekaj tednih ali mesecih izgubi 10 kilogramov ali več. Vendar tako hujšanje ni zdravo! Zaužita hranila namreč zaradi pomanjkanja inzulina ne pridejo do svojega končnega cilja, to je v celice. Zato se presnova prilagodi in deluje tako, kot da bi človek stradal, kljub izobilju glukoze v krvi. Porabljati se začnejo zaloge maščob in beljakovine iz mišic. Še vrsto drugih težav navajajo bolniki s sladkorno boleznijo.  Vse bolj so utrujeni, tako da jim vsakodnevne obveznosti predstavljajo vedno večje breme. Občasno se lahko pojavijo motnje vida, človek slike ne vidi ostro. Zaradi kopičenja sladke tekočine v očesni leči se lahko spremeni njena lomnost in slika postane neostra. Bolniki s sladkorno boleznijo so nagnjeni k pogostejšim okužbam. Presežek glukoze v krvi se izloča v urin, kar privede do razmnoževanja bakterij in glivic v urinu, to pa povzroča pekoče odvajanje urina ter srbenje mokril in spolovil. Zmanjšana je tudi odpornost organizma. Rane in praske se celijo počasneje. Pojav parodontoze (vnete, otekle, krvaveče dlesni) lahko pogosto kaže na neodkrito sladkorno bolezen.

Katere tipe sladkorne bolezni poznamo?

Sladkorna bolezen tipa 1 nastopi naglo, zato bolnik začuti težave hitro po nastanku bolezni, običajno v nekaj dneh ali tednih. Nujno je takojšnje zdravljenje z inzulinom, ki potem traja vse življenje.

Sladkorna bolezen tipa 2 ali starostna sladkorna bolezen poteka leta in leta prikrito, človek je brez težav in se svoje bolezni sploh ne zaveda. Običajno je odkrita naključno (sistematski pregledi, pred operacijami). Kljub tihemu poteku bolezni pa se razvijajo kronični zapleti na žilah, živčevju, očesnem ozadju, ledvicah in drugih organih. Cilj zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni tipa 2 je, da jo odkrijemo takoj, ko glukoza v krvi preseže diagnostične vrednosti. Zdravljenje naj se začne čimprej in se stopnjuje od vzpodbujanja zdravega življenjskega sloga do zdravljenja z zdravili. To je ključni faktor za dolgo in kakovostno življenje bolnikov s sladkorno boleznijo.

Kateri so dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2?

  • starost nad 45 let
  • debelost, povečan obseg pasu (ženske več kot 80 cm, moški več kot 94 cm)
  • ožji sorodnik s sladkorno boleznijo
  • sladkorna bolezen v nosečnosti
  • motena toleranca za glukozo ali povečane vrednosti krvnega sladkorja na tešče
  • zvišan krvni tlak
  • povečane vrednosti holesterola
  • sedeč življenski slog
  • sindrom policističnih jajčnikov

Kako odkrijemo sladkorno bolezen?

Diagnozo sladkorne bolezni ugotovi zdravnik s preprosto laboratorijsko preiskavo. Normalne vrednosti krvnega sladkorja pri zdravih osebah so 3,8 do 6,0 mmol/l na tešče in pod 7,8 mmol/l dve uri po obroku. Vrednosti na tešče 6,1 do 6,9 mmol/l oziroma 2 uri po OGTT (oralnem glukoznem tolerančnem testu) 7,8 do 11,0 mmol/l kažejo na prediabetes. Prediabetes so začetne motnje v toleranci za glukozo in so navadno predstopnja sladkorne bolezni tipa 2.  Kadar pa so vrednosti krvnega sladkorja na tešče 7,0 mmol/l ali več oziroma naključno kadarkoli čez dan 11,1 mmol/l ali več, govorimo o sladkorni bolezni.

Kaj storiti?

Zdravnika naj obiščejo osebe, ki imajo značilne težave zaradi povečanih vrednosti krvnega sladkorja (žeja, obilno odvajanje vode, hujšanje,…). Večina bolnikov teh težav nima, zato si naj izmerijo krvni sladkor tudi osebe s povečanim tveganjem. Kljub preprostosti preiskavi skoraj polovica sladkornih bolnikov ostaja neodkritih in torej brez zdravljenja.

Če pri sebi ugotovite katerega od prej omenjenih dejavnikov tveganja in vas zanima, kakšen  krvni sladkor imate, vljudno vabljeni v Pomurske lekarne. Skupaj bomo izvedli meritev ter vam glede na izmerjene vrednosti svetovali, kako naprej.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj