Točka zdravja

Vpliv klimatskih sprememb na zdravje

Prav je, da o podnebnih spremembah razmišljamo - tudi v povezavi z zdravjem.

Že Hipokrat je pred približno 2.400 leti vedel, da je vreme pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na človekovo zdravje in lahko pripomore k dobremu ali slabemu počutju ter bolj ali manj uspešnemu delu. Neugodne so predvsem nenadne spremembe vremena, na katere se določene skupine populacije težje prilagajajo. V prihodnjih letih pričakujemo takšnih sprememb, praviloma neobičajnih za določeno geografsko področje, čedalje več. V medicinski literaturi se tako že pojavljajo napovedi, da predstavljajo podnebne spremembe največjo nevarnost za globalno zdravje v 21. stoletju. Med boleznimi, katerih pogostost naj bi se v prihodnje povečala, so kronične bolezni dihal, rakasta obolenja, kardiovaskularne bolezni, zastrupitve in bolezni, ki jih prenašajo posredniki.

V Sloveniji se je v zadnjih 30 letih povprečna temperatura zraka dvignila za 1,5 °C. V prihodnosti bo ta dvig še izrazitejši in bi lahko znašal 2,5 °C do leta 2030. Tako bodo čedalje pogostejši pojav vročinski valovi kot je bil avgusta leta 2003. Ta je na stari celini zahteval več kot 40.000 dodatnih življenj. Tudi v Sloveniji smo zabeležili za 13% večjo umrljivost. Vročina je zlasti obremenilna za starejše in osamljene ljudi ter kronične bolnike (bolezni srca in ožilja, dihal, ipd).

Posledica segrevanja ozračja bodo tudi milejše zime. Tako že opažamo pojav zgodnejšega cvetenja vetrocvetk. Ker so mnoge med njimi alergogene, se sezona senenega nahoda začne prej in tudi traja dlje. Naslednja posledica milejših zim bo lahko večje preživetje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan. Zato lahko pričakujemo širjenje borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Sprememba podnebja bo omogočila prihod novih prenašalcev ali povzročiteljev bolezni. V letu 2007 se je v severni Italiji pojavila bolezen, ki jo povzroča virus Chikungunya. Virus prenaša tigrasti komar, ki so ga že opazili tudi pri nas. Prišlo bo lahko do pomanjkanja vode, kar bo poslabšalo higienske razmere in omogočilo širjenje bakterij, virusov in parazitov, ki so v onesnaženi vodi in hrani. Zato lahko pričakujemo večjo obolevnost zaradi driske. K temu bi lahko pripomogel tudi dvig temperatur saj se ob povišanju tedenskih temperatur za 1° Celzija, pogostost okužb s salmonelo poveča za 5 do 10 %.

Posledica onesnaževanja okolja (tanjšanje ozonskega plašča v stratosferi) ter segrevanja ozračja je tudi večja jakost UV sevanja, ki doseže površino Zemlje. Ta prodira v kožo, poškoduje dedni material, kar lahko vodi v nastanek kožnega raka, ki ga je iz leta v leto več. V Sloveniji letno zboli za kožnim rakom preko 2.000 oseb, od tega skoraj 400 za malignim melanomom. Pri ženskah je kožni rak glede na pogostost na 2. mestu (takoj za rakom dojk), pri moških pa na 3. mestu med raki (za pljučnim in rakom prostate).

Tudi zaradi toplejšega podnebja se je razširila uporaba klimatskih naprav. Klimatske naprave so hud potrošnik energije in dodatno prispevajo k podnebnim spremembam. Nepravilno vzdrževanje pa seveda lahko pomeni kopičenje mikrobov v sami napravi in ob vključitvi njihovo razpršitev v zrak in torej okužbe dihal. Seveda pa so za telo zelo naporne tudi hitre temperaturne spremembe - torej prehodi iz klimatiziranih v neklimatizirane prostore in obratno. To obremenjuje tako srčno-žilni sistem kot tudi dihala. Neposredno pihanje zraka na posamezne dele telesa pa lahko povzroči tudi bolečine v teh delih telesa. Zaradi teh se pogosteje pojavljajo glavoboli, prehladi, nahodi, težave z očmi in druge akutne bolezni.

Prav je, da o podnebnih spremembah razmišljamo - tudi v povezavi z zdravjem. Kot vidimo se nekatere negativne posledice že začno kazati. Seveda pa ni dovolj le razmišljanje, treba je preiti od besed k dejanjem. Navsezadnje; če bomo bolj uporabljali javni prevoz ali se kam odpravili peš ali s kolesom, bo okolje manj obremenjeno. Poleg tega se bomo več gibali in s tem veliko storili za svoje zdravje.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj