Točka zdravja

Zakaj spomin zbledi

Prav vsak izmed nas se vsakodnevno srečuje s pozabljivostjo. Ta je pogostejša, kadar smo  zamišljeni, utrujeni ali preobremenjeni, vendar ne pomeni demence oziroma okvare spomina. 
O pravi demenci govorimo, kadar pride do okvar spomina, zmanjšane zmožnosti orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšane sposobnosti obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Pri demenci gre torej za upad intelektualnih in spominskih sposobnosti – propadanje osebnosti. Ponavadi se razvije pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, vendar demenca nikakor ni normalen del staranja. Najpogostejši vzrok zanjo je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji je približno 25.000 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.

VZROKI:
Najpogostejši vzrok Alzheimerjeve bolezni je odmiranje možganskega tkiva, ki se s starostjo stopnjuje. Na nastanek vpliva tudi dednost, dejavniki tveganja pa so tudi bolezni koronarnih arterij, poškodbe glave, zvišan krvni tlak ter zvišane vrednosti maščob v krvi. Ena izmed teorij govori o tem, da tudi povečane koncentracije cinka v našem telesu prispevajo k razvoju bolezni. 

SIMPTOMI:

  • pozabljanje: prvi znak Alzheimerjeve bolezni je izguba kratkoročnega spomina, kasneje se pojavijo težave tudi s priklicom že zapomnjenih podatkov. Čeprav bolnik lahko pravilno pove, kje je živel in delal pred desetletji in brez težav navede rojstne datume otrok, se morda ne bo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo in velikokrat ne prepozna svojcev.
  • težave s časovno in krajevno orientacijo: ne ve, koliko je star, ne znajde se v lastnem stanovanju, ne spomni se, kako priti v trgovino in nazaj domov,…
  • težave pri sporazumevanju: ne more slediti pogovoru, ne spomni se besed in se tudi zato izogiba družbi.
  • težave pri dnevnih dejavnostih: bolnik izgubi voljo do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanj zanimive, daje občutek, da se je polenil, predmete shranjuje na neobičajnih mestih (npr. časopis v hladilniku,..)
  • težave pri presoji, načrtovanju, mišljenju: ne prepozna več denarja, ne zmore logičnih nalog,….
  • Zaradi stopnjevanja težav s spominom in upada ostalih sposobnosti se stopnjujejo tudi napetost, obupanost ali občutki manjvrednosti.
  • Hitro se zjočejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo, kot da se ne bi nič zgodilo. 

ZDRAVLJENJE:
Alzheimerjevo bolezen pogosto zamenjujejo s prehodnimi spominskimi motnjami, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline, slabe prehrane in čustvenih težav starejših ljudi (osamljenost, izguba partnerja, žalost,…). Zato je potreben posvet s strokovnjakom, ki bolezen pravilno diagnosticira. Ob čedalje večjem znanju o Alzheimerjevi bolezni na vseh stopnjah se razvija tudi vedno več možnosti za zdravljenje. Trenutno so na voljo zdravila (inhibitorji acetilholinesteraze, modulator glutamatnih receptorjev), ki se dobijo  v lekarni, če so predpisana na recept. Vsa so dokazano učinkovita predvsem v upočasnitvi poteka bolezni. Hkrati je pomembno tudi zdravljenje dodatnih simptomov npr. nemira, depresije in motenj spanja.

KAJ LAHKO STORIMO SAMI?
Za ohranjanje umske funkcije je potreben zdrav način življenja, ki zajema zdravo prehrano ter gibanje, ki dokazano spodbuja tudi možganske predele povezane z govorom. Z zdravim načinom življenja bomo zmanjšali tudi dejavnike tveganja (ateroskleroza, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak). Izvleček ginko biloba (Bilobil tablete) je dobrodošel, saj ublaži začetne simptome Alzheimerjeve bolezni. Pogosto ljudje sicer po nasvetu posežejo po pripravku, vendar je potrebno opozoriti, da učinki ne nastopijo takoj, pač pa po 4 do 6 tednih. Svetuje se tudi dodatek vitaminov in mineralov, predvsem vitamini skupine B, antioksidanti, koencim Q10 in izvlečki ginsenga ter česna. Pripravki se dobijo v lekarni brez recepta.
Poleg zdravil in prehranskih dopolnil pa je zelo pomembna prilagoditev okolja za take bolnike (jasne oznake na vratih in drugih objektih, ki jih bolnik uporablja, dovolj svetlobe, zapestnica z imenom in priimkom ter telefonsko številko ipd.) ter izobraževanje in informiranje svojcev in skrbnikov, ki jih bolezen prav tako prizadene. Prav tako koristi, če takim ljudem s pomočjo starih fotografij, nostalgičnih albumov in priljubljenih družinskih zgodb pomagamo oživeti že zbledele spomine. 

Demenca jemlje človečnost in dostojanstvo in mi smo tisti, ki lahko z ljubeznijo, skrbjo in pomočjo za svoje bližnje veliko storimo. Zato nikoli ne pozabimo, da biti pozabljiv ne sme pomeniti biti pozabljen! 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj