Opis delavnice o astmi in KOPB

Na delavnici o astmi in KOPB bomo preverili tehniko uporabe vdihovalnikov, se naučili izmeriti največji pretok zraka med izdihom in se pogovorili o prenehanju kajenja, dihalnih vajah, izogibanju sprožilcem astme in drugih nefarmakoloških ukrepih.

 

Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) sta kronični bolezni dihal, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost, a ju je z ustrezno obravnavo moč obvladati.

 

Astma je bolezen, ki jo spremlja stalno vnetje dihalnih poti, kar privede do otekanja dihalne sluznice, nastajanja goste sluzi in krčenja gladkih mišic, ki obdajajo bronhije. S tem pride do zožitve v dihalnih poteh. Simptomi astme se kažejo kot kašelj, piskanje v pljučih, dušenje, tudi izmeček in občasno tiščanje v prsnem košu.

 

Poslabšajo jo lahko okužbe dihal, izpostavljenost alergenom (pelodi, izločki hišne pršice, poklicni alergeni) ali dražilcem, kot so tobačni dim, telesni napor, psihični stres, zatekanje želodčne kisline v požiralnik, prekomerno suh ali vlažen zrak, onesnažen zrak in nekatera zdravila (nesteroidna antirevmatična zdravila).

 

Urejenost astme se izboljša, če zmanjšamo vnetje v dihalnih poteh, z izogibanjem dejavnikom, ki lahko poslabšajo bolezen, ter predvsem z uporabo zdravil. Temeljna zdravila za zdravljenje astme so protivnetni inhalacijski glukokortikoidi ali t. i. preprečevalci v obliki vdihovalnikov, ki se uporabljajo vsakodnevno. Druga vrsta zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje astme, so t. i. olajševalci, ki sprostijo mišice bronhijev in zmanjšajo zaporo dihalnih poti ter s tem olajšajo težko dihanje. Ti se uporabljajo le po potrebi. Olajševalna zdravila omilijo trenutne simptome, vnetja pa ne preprečujejo, zato z njimi astme ne moremo nadzorovati. Potreba po olajševalnih zdravilih naj bi bila pri dobro urejeni astmi minimalna ali je sploh ni. Ko simptomov bolezni ni več, lahko bolnik zmotno misli, da je astma ozdravljena, ter brez posveta z zdravnikom preneha uporabljati preprečevalna zdravila. S tem se močno poveča tveganje za nenadno poslabšanje bolezni.

 

KOPB je neozdravljiva, kronično napredujoča bolezen dihalnih poti. Kaže se kot kronični kašelj, preveliko nastajanje bronhialne sluzi, ki se zjutraj in med dnevom izkašljuje, sčasoma pa nastopi težko dihanje z občutkom dušenja. Bolezen vodi v postopen upad pljučne funkcije in prezgodnjo smrt. 

 

Kajenje je vzrok za kar 85–90 % primerov KOPB; bolezen se razvije pri 15–35 % kadilcev. V manjši meri je posledica prirojenih bolezni pljuč in poklicne izpostavljenosti (prahu na delovnem mestu, kemikalijam in hlapom) ali kombinacije obeh ter izpostavljenosti onesnaženemu zraku in dimu, ki nastane pri gorenju lesa. Cigaretni dim povzroča spremembo dihalnih poti, propad pljučnih membran in spremembe na pljučnem žilju. To vodi v manjšo elastičnost in prenapihnjenost pljuč. Sprva bolnik čuti pomanjkanje sape zgolj ob naporu, kasneje, po več letih bolezni, pa lahko že tudi ob preprostih vsakodnevnih opravilih, kot sta osebna higiena in oblačenje. Klinični znaki KOPB se začnejo kazati šele po 20 letih kajenja ali več, ko je za ustavitev bolezni že pozno.

 

Opustitev kajenja je osrednji ukrep. Cilj zdravljenja KOPB je omiliti simptome in upočasniti napredovanje bolezni. Tako dvignemo kakovost življenja bolnika, zmanjšamo pojavnost poslabšanj, preprečimo hospitalizacijo in prezgodnjo smrt. Zdravljenje usmerjamo v zmanjšanje bronhialne obstrukcije in s tem v olajšanje oviranega dihanja. Na voljo imamo bronhodilatatorje, večinoma v obliki vdihovalnikov, ki obstajajo v oblikah s kratkim, takojšnjim delovanjem in v oblikah z večurnim ali celo celodnevnim podaljšanim delovanjem. V najtežji stopnji KOPB je dodatna terapija trajno inhaliranje kisika. Zelo pomembni so redna telesna aktivnost, da bolnik ohranja zmogljivost, redno izvajanje dihalnih vaj in pravilna prehrana.

 

Pri uporabi zdravil za zdravljenje astme ali KOPB je ključnega pomena pravilna uporaba zdravil, predvsem ustrezna tehnika inhaliranja ob uporabi vdihovalnikov. Mnogo bolnikov vdihovalnikov ne uporablja pravilno, zato tudi učinek zdravila izostane. Vsak bolnik mora biti poučen o svoji bolezni, mora znati prepoznati, kdaj pride do poslabšanja bolezni, in kako ustrezno ukrepati. V primeru poslabšanja bolezni je pomembno, da si bolnik izmeri PEF (največji pretok zraka med izdihom) in v primeru slabega rezultata ustrezno ukrepa ter po potrebi takoj kontaktira osebnega zdravnika ali pulmologa. Pulmolog izdela načrt zdravljenja bolezni, tako dobi bolnik pisna navodila, po katerih se v primeru poslabšanja astme ali KOPB ravna.

 

V sklopu projekta Opolnomočenje starejših pacientov za pravilno uporabo zdravil bomo izvedli delavnice o astmi in KOPB. Potekale bodo v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Na delavnicah se vam bomo osebno posvetili in vam svetovali pri morebitnih težavah pri nadzoru bolezni. Prikazali vam bomo pravilno tehniko uporabe različnih vdihovalnikov, uporabo PEF-metra in pripomočkov za lažjo uporabo vdihovalnikov. Naj bolezen ne nadzoruje vas, nadzorujte jo vi! Dovolite nam, da vam pri tem pomagamo!