Priznam, da nas je farmacevte pred leti v poznem poletju presenečal povečan obisk lekarn s strani ljudi z znaki in simptomi alergijskega rinitisa. Težave z alergijskim rinitisom oziroma laično poimenovanim seneni nahod so namreč pogostejše predvsem v pomladanskih mesecih. A danes že slehernik pozna ambrozijo, rastlino, ki se je tudi pri nas bliskovito razširila in pri veliko ljudeh povzroča težave.
Znaki in simptomi alergijske reakcije na ambrozijo so podobni kot pri ostalih rastlinah, ki lahko izzovejo alergijski rinitis. Najbolj značilni simptomi in znaki so: voden izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, srbenje v nosu ter vnetje in srbenje oči. 
Za samozdravljenje omenjenih težav imamo v lekarnah na razpolago več različnih zdravil. Ob srbenju ter kihanju, pa tudi izcedku iz nosu priporočamo zdravilo z antihistaminikom, ki ga zaužijete skozi usta, običajno enkrat na dan. Ta zdravila blažijo tudi težave z očmi (srbenje, solzenje), ki so pogosto sočasno prisotne. Niso pa uspešna ob zamašenem nosu. Takrat priporočamo kapljice ali pršilo za nos, ki vsebuje dekongestiv. Predvsem ob izcedku iz nosu ali zamašenem nosu, pa tudi ob kihanju, srbenju lahko uporabite pršilo s kortikosteroidom, ki deluje proti vnetju in tako odpravlja vse simptome alergijskega rinitisa, saj blaži tudi težave z očmi. O primernosti zdravila za posameznika ter pravilni uporabi pa se pozanimajte v lekarni.

Zelo pomemben ukrep za zmanjševanje težav pri alergijskem rinitisu je preprečevanje stika z alergenom, torej s cvetnim prahom ambrozije. Škodljivost omenjene rastline je tudi pri nas že dobro prepoznana. V Sloveniji je predpisano obvezno zatiranje na podlagi spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/10). Vsi imetniki zemljišč morajo v skladu z navedenim zakonom in Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS št. 63/2010) sami odstranjevati ambrozije s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se rastlina ne obraste več. V ta namen se lahko poslužujemo različnih ukrepov: puljenja cele rastline, košnje ali z uporabo herbicidov. 

Znotraj rodu Ambrosia poznamo sicer različne vrste, pri nas je najpogostejša pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.). Gre za enoletno grmičasto bujno razraslo rastlino, ki doseže višino do 2 m. Ima 2-krat pernato deljene liste, ki so po obliki podobni listom pelina. Listi so zelene barve, s spodnje strani nekoliko svetlejši, so goli, brez dlačic na listni ploskvi, izjemoma z zelo kratkimi dlačicami. Listni pecelj je kratek, kratko dlakav. Steblo je okroglasto in poraslo z dlačicami in lahko ima rdečkaste pege. Rastlina ima dobro razvito srčno korenino. Moška socvetja izraščajo na koncih poganjkov kot rumene previsne žvrklje. Ženski cvetovi se razvijejo v pazduhah listov ali pri osnovi moškega socvetja, posamično ali po nekaj cvetov združeno. Pelinolistna ambrozija začne vznikati v sredini aprila pri temperaturi tal 7-10 °C, v zgodnjih pomladih lahko tudi konec marca. Cvetenje in sproščanje peloda se začne v sredini julija in traja do konca oktobra (maksimum v avgustu in prvem delu septembra).

Pomembno je, da v primeru najdbe ambrozije pravočasno izvedemo ukrepe zatiranja in s tem preprečimo začetek njihovega razširjanja. Ker se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, je treba košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje in nastanek novih semen. Imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Če vas v to že ne prepriča uredba, pa naj vas vsaj čut za sočloveka. Mnogim namreč cvetni prah bistveno zmanjša kvaliteto življenja in jih zapre med štiri stene v letnem času, ko je bivanje zunaj zelo prijetno.