Z novejšim načinom življenja, razvojem informacijske tehnologije in uporabljanjem te prihaja v zadnjih letih tudi do večjega ozaveščanja ljudi o pomembnih vsakodnevno prisotnih bolezni, katerih poznavanje in razumevanje je bilo med splošno populacijo prej dokaj okrnjeno. Ena izmed takšnih je Alzheimerjeva bolezen (v nadaljevanju AB), za katero je po podatkih Alzheimer's Disease International leta 2018 bolehalo približno 50 milijonov ljudi po vsem svetu. To število naj bi se do leta 2050 celo potrojilo. 

AB je glavna oblika demence in je napredujoča bolezen, za katero sta značilna izgubljanje spomina in pešanje kognitivnih sposobnosti. Čeprav poznamo tudi obliko bolezni z zgodnjim začetkom, ki se pojavi nekje sredi 30. ali 40. let, je ta oblika izjemno redka in večina bolnikov začne občutiti simptome šele po 65. letu. V začetku se kažejo predvsem kot blage oblike pozabljivosti, npr. nedavnih dogodkov, imen krajev in stvari, kot iskanje prave besede. Prav tako lahko pride do ponavljajočega postavljanja istih vprašanj, bolnik pa lahko občuti tudi negotovost pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko postane zaskrbljen. Kasneje se pojavijo še razdražljivost, močna nihanja v razpoloženju, motnje spanja in težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Nekateri bolniki morda tako čez čas niso več sposobni popolnoma samostojno živeti, zato je pri premagovanju bolezni pomemben vidik tudi vključenost družinskih članov in zdravstva.

Čeprav raziskave AB potekajo že nekaj desetletij, do sedaj še ni bila odkrita učinkovina, ki bi lahko popolnoma zavrla potek bolezni. Še več, kljub velikim prizadevanjem se je v vseh letih v svetovnem merilu na trg uspelo prebiti le štirim, in še te samo blažijo potek bolezni. Vzrokov je več: težaven prihod učinkovine na mesto delovanja v možganih, razni neželeni učinki in prilagoditev telesa na učinkovino, če jih naštejemo le nekaj. Vseeno pa nam upanje na rešitev uganke na tem področju vedno znova prinese kak preboj. Eden izmed takih je učinkovina, ki so jo razvili raziskovalci Fakultete za farmacijo v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in je letos januarja prejela nagrado za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na prestižnem dogodku Biofit. Omenjena učinkovina je pri psih pomembno izboljšala spomin in kognitivne sposobnosti, hkrati pa ni izkazovala nobenih neželenih učinkov. Čeprav je pot do končne oblike zdravila za terapevtsko zdravljenje ljudi še dolga, upamo, da smo novemu zdravilu morda bližje, kot si upamo sanjati. Drugo pomembno področje je razvoj bioloških zdravil, ki so za zdravljenje nekaterih drugih bolezni že uspešno prisotna na našem trgu. Monoklonsko protitelo, učinkovina adukanumab, sicer sprva odkrita na univerzi v Zürichu in kasneje do končnega produkta razvita v ZDA, se je po več letih študij in razprav le pojavila na ameriškem tržišču. Zaradi dokaj neugodnega varnostnega profila in dejstva, da je zdravilo indicirano le za blage, začetne oblike AB, se je Evropska agencija za zdravila (EMA) v decembru 2021 odločila, da ga še ne bo odobrila za uporabo na evropskem tržišču.

Kaj lahko storimo sami? Nagnjenost k razvoju bolezni poleg višje starosti in genetskih predispozicij povečujejo tudi kardiovaskularne bolezni, kot so debelost, diabetes, visok krvni tlak in povišan holesterol. K temu pripomore tudi sedeč način življenja. Z zdravo, uravnoteženo prehrano, izgubo telesne teže, opustitvijo kajenja, manjšim uživanjem alkohola, aktivnim načinom življenja in kontrolo nad kazalniki prej naštetih bolezni lahko aktivno pripomoremo k zmanjšanju tveganja za pojav AB. Zelo pomemben je tudi tako imenovani možganski trening, da svoje možgane vedno znova ohranjamo v kondiciji. To lahko dosežemo z vsakodnevnim branjem, reševanjem križank in miselnih ugank, aktivno prisotnostjo v socialnem življenju. Omeniti velja, da dokazano do delnega izboljšanja kognitivnih sposobnosti pripomoreta uživanje ekstraktov ginka in povečan vnos omega-3-maščobnih kislin. Pri tem je pomembno, da se pred njihovo uporabo posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom, ki bo ovrednotil morebitne interakcije z drugimi učinkovinami (npr. varfarin) ter s tem zagotovil, da bo njihova (nadaljnja) uporaba za pacienta učinkovita in varna.