Brusnica (Vaccinium macrocarpon) je droben vednozelen grmiček iz družine kritosemenk. Bolje uspeva v senci in na stalno vlažnih, kislih tleh. Grmički so visoki do 20 cm ter imajo do 2 m dolge pritlike. Stebla so tanka in delno olesenela, imajo majhne zimzelene liste, cvetovi pa so temno vijolični. Liste obdrži tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti sneg. Plodovi so sprva beli, ko dozorijo pa so živo rdeči. So užitni in imajo kisel okus. Obiranje brusnic poteka jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno je to konec septembra ali v začetku oktobra.

Iz zrelih plodov brusnic pripravljamo osvežilne napitke, razne sladice ter marmelado, katera se najpogosteje uporablja kot priloga k divjačinskim jedem. Iz listov brusnic se pripravlja tudi zdravilni čaj. Liste nabiramo vse poletje in jih sušimo na soncu ali v senci na prepihu. Listi so brez vonja in so nekoliko grenki in trpki. Največ učinkovin vsebujejo jeseni, ko dozorijo plodovi.

Zreli plodovi ameriške brusnice vsebujejo veliko vitamina C. Uporabljajo se kot ljudsko zdravilo za zdravljenje vnetij sečevodov. Dokazano je, da plodovi in sok preprečujejo in zavirajo razvoj E. colli, to je bakterija, ki je osnovna povzročiteljica vnetij sečil. Poleg vitamina C vsebuje brusnica tudi vlaknine, magnezij ter ostale esencialne mikroelemente.  Je vir polifenolnih antioksidantov, ki so predmet raziskave v številnih študijah zaradi potencialnih ugodnih učinkov na kardiovaskularni in imunski sistem. V brusničnem soku najdemo učinkovine, ki inhibirajo, morda pa celo obrnejo proces  vezave povzročitelja zobne gnilobe na zobno sklenino. Brusnični sok je prav tako učinkovit tudi proti ledvičnim kamnom. Tanini, ki jih vsebuje brusnica pa preprečujejo pritrjevanje bakterij na stene urinarnega trakta.

Brusnica vsebuje barvilo antocianin, ki daje plodovom rdečo barvo. Le-to barvilo zmanjšuje nastajanje LDL (slabega holesterola), preprečuje in blaži stresna stanja pri človeku, pri sladkornih bolnikih zmanjšuje sladkor v krvi ter izboljšuje vid.

Kot rastlina je ameriška brusnica zelo odporna tako na bolezni, kakor tudi na mraz.  
Za svojo rast potrebuje kislo humusno zemljo (PH 3,5 - 5,5 ) in delno senčno lego, ki ni izpostavljena močnim poletnim pripekam. Posadimo jo lahko v balkonska korita, katera naj bodo v vročem poletju na polsenčni strani.

Plodove brusnic lahko hranimo v hladilniku sveže tudi več mesecev, saj jih pred izsušitvijo varuje voščena plast. Uživamo pa lahko tudi posušene plodove. V lekarnah so na voljo prehranska dopolnila iz brusnice v obliki kapsul in zdravilnega čaja.