Točka zdravja

Antikoagulacijska zdravila

Antikoagulacijska zdravila uporabljamo za različne indikacije, zdravnik jih predpiše bolnikom ob atrijski fibrilaciji, venski trombozi, bolnikom z umetnimi srčnimi zaklopkami, pa tudi določen čas po večji operaciji, če naštejem le najpogostejše. Namen njihove uporabe je preprečevanje nastanka krvnih strdkov v žilah ali srcu. Proces strjevanja krvi je dokaj kompleksen, danes dostopni antikoagulanti delujejo na različne načine, zato so med njimi tudi pomembnejše razlike. 


Kljub temu bi izpostavil dve pomembni skupni točki. Če želimo, da bo zdravljenje z antikoagulacijskim zdravilom uspešno, kar pomeni, da bo preprečil nastanek krvnega strdka, moramo zdravilo redno uporabljati. To velja še posebej za tiste, ki niso antagonisti vitamina K, saj njihov učinek lahko hitro izzveni. Pri atrijski fibrilaciji prihaja do nenormalnega bitja srca. Posledica je lahko nastanek krvnih strdkov, ki potujejo po žilah vse do manjših žil. Kadar tak strdek zamaši manjšo žilo lahko povzroči možgansko kap. Večina bolnikov, ki jih doleti možganska kap ne zazna opozorilnih znakov. Pri zdravljenju venske trombembolije s pomočjo antikoagulacijskih zdravil preprečimo nastajanje krvnih strdkov, ki bi jih iz ven spodnjih okončin ali male medenice lahko zaneslo v pljuča, tu bi zamašili pljučno arterijo in povzročili pljučno embolijo. Smrtnost nezdravljene pljučne embolije je 30-odstotna.


Druga lastnost, ki je skupna vsem antikoagulacijskim zdravilom, pa izvira iz načina njihovega delovanja. Vpliv na strjevanje krvi se odrazi s podaljšanim časom strjevanja krvi, posledica česar je lahko krvavitev. Ob manjših krvavitvah, kot je krvavitev iz nosu, očesne veznice, iz dlesni, ob pojavu podpludb ali močnejši menstrualni krvavitvi od običajne ali drugi krvavitvi iz nožnice ni treba takoj iskati zdravniške pomoči. Je pa prav, da zdravnika na to opozorimo. Takojšnjo zdravniško pomoč poiščemo ob večjih krvavitvah, recimo če opazimo krvav ali temno obarvan urin, krvavo ali črno blato, hudo krvavitev iz rodil, bruhamo ali izkašljujemo krvavo ali rjavo vsebino ali smo neuspešni pri zaustavitvi krvavitve. Podoben napotek velja, če smo prejeli močan udarec v glavo, posebno ob pojavu hudega glavobola, ohromelosti udov ali motnji zavesti.


Možnost krvavitev lahko sami pomembno zmanjšamo, če dosledno upoštevamo navodila zdravnika in farmacevta, predvsem glede načina uporabe zdravila. Kot smo že izpostavili, zdravila odmerjamo redno, morebiten izpuščen odmerek nadomestimo samo, če se dovolj hitro spomnimo nanj, nikakor pa odmerkov ne podvajamo. Pri antagonistih vitamina K moramo paziti na živila, predvsem listnato zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina K. Seveda pa to ne pomeni, da zelenjavo popolnoma črtamo iz jedilnika. Pazimo le, da je vnos enakomeren, s čimer je vpliv na delovanja zdravila stalen.


Na dejstvo, da se zdravimo z antikoagulacijskim zdravilom opozorimo zdravnika pred operativnim posegom. V določenih primerih namreč tako zdravilo začasno ukinejo. Zdravnik naj bo vedno, preden nam spreminja zdravljenje z zdravili seznanjen z vsemi zdravili, ki jih uporabljamo. Neugodno medsebojno delovanje zdravil namreč lahko resno ogrozi učinek antikoagulacijskega zdravila. Tega ne moremo izključiti niti pri zdravilih, ki se dobijo brez recepta, pripravkih iz zdravilnih rastlin ali celo prehranskih dopolnilih. Tudi iz tega razloga nam je nova storitev lekarn imenovana Pregled uporabe zdravil v precejšnjo pomoč. V Angliji, kjer podobno storitev izvajajo že drugo desetletje jo ponujajo določenim skupinam bolnikom. Od vsega začetka so bolniki, zdravljeni z antikoagulacijskimi zdravili vključeni in upravičeni do takega posveta. 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj