Odkar vemo, da lahko oksidativni stres (ob njem se tvorijo zelo reaktivne kisikove spojine) ob nezadostni antioksidativni obrambi pusti dolgotrajne posledice, ki se kažejo kot različne bolezni in celo staranje, razmišljamo o možnostih izničenja tega učinka. Ena od možnosti je uporaba antioksidantov, ki zmanjšajo oksidativni stres z nevtralizacijo reaktivnih kisikovih spojin in tako preprečujejo poškodbe celic in tkiv. Poznanih je že veliko spojin, ki tako ali drugače zmanjšajo oksidativni stres. Vključujejo minerale (baker, cink, mangan, selen), vitamine (B2, C, E) in druge spojine (flavonoidi, karotenoidi, polifenoli v oljčnem olju, alfa-lipoična kislina, koencim Q10, resveratrol ...).

Na žalost so nekatere raziskave razblinile upanje, da bi lahko z vnosom velikih količin antioksidantov dosegli odsotnost bolezni ali celo odložitev staranja. Zelo povedna v tej smeri je bila študija, kjer so spremljali dve skupini kadilcev, eni skupini so dodajali visoke odmerke β-karotena, druga ni dobivala dodatnih antioksidantov. Pri kajenju namreč nastajajo reaktivne kisikove spojine, zato so domnevali, da bi z dodajanjem antioksidantov škodljive učinke kajenja vsaj omilili, če ne izničili. Po 18 mesecih so presenečeno in v nasprotju s pričakovanji ugotovili večjo pojavnost pljučnega raka in smrti v skupini, ki je prejemala antioksidante.

Reaktivne kisikove spojine nastajajo tudi pri telesni aktivnosti. Raziskovalci so zato menili, da bi z dodajanjem antioksidantov lahko vplivali na boljšo telesno pripravljenost športnikov. A številni raziskovalni podatki kažejo, da zunanje dodajanje antioksidantov sicer zniža oksidativni stres pri telesni aktivnosti, vendar nima zaščitnega vpliva pred mišičnimi poškodbami in prav tako nima dokazanega pozitivnega vpliva na telesno zmogljivost. Nekateri raziskovalni podatki celo kažejo, da lahko obremenitev celic z zunanjimi antioksidanti zmanjša adaptacijo na telesno vadbo.

Tako ugotavljamo, da lahko prekomeren vnos antioksidantov s prehranskimi dopolnili podobno kot oksidativni stres pospeši staranje in celo povzroči nastanek raka. Očitno lahko vnos večje količine enega samega antioksidanta v telo spremeni zapleten sistem telesu lastne antioksidativne zaščite celic. Glede na zapisano ugotavljamo, da »več ni vedno bolje«.

Glede na znane podatke ocenjujem, da velja biti glede antioksidantov previden. Kar se tiče uživanja hrane, bogate s sadjem in zelenjavo, velja, da kompleksne mešanice antioksidantov v teh živilih zmanjšajo verjetnost za nekatera rakava obolenja in pripomorejo k dobremu zdravju kardiovaskularnega sistema pri posameznikih, ki uživajo več tovrstne hrane. Dodajanje antioksidantov priporočamo predvsem posameznikom v posameznih življenjskih obdobjih, ob povečanem oksidativnem stresu ali pomanjkljivem vnosu s prehrano. Ob odločitvi za dodajanje antioksidantov svetujemo, da odmerek, posebno kadar gre za dodajanje v daljšem časovnem obdobju, ne preseže priporočenih količin.