Najpogostejši antioksidanti:

Vitamin C: pomemben je pri sintezi kolagena, podpira delovanje imunskega sistema, nadzira količino sladkorja v krvi, ne dopušča kopičenje holesterola na stenah arterij, izboljša absorpcijo železa v črevesni steni, preprečuje pretvorbo nitrata (konzervansa) v rakotvorne nitrozamine. V času prehlada in gripe so potrebe po vitaminu C večje kot običajno, saj ga telo hitreje porablja za boj proti mikroorganizmom.

Vitamin E: prekinja verižne radikalske reakcije in s tem preprečuje staranje in odmiranje celic. Ker je topen v maščobah, je pomemben za razvoj živčnega in mišičnega sistema.

Pomembno je, da vitamin C in E zaužijemo v kombinaciji, saj vitamin C pomaga vitaminu E, da se pretvori iz radikala vitamina E v vitamin E. Vitamin E je v tem smislu kot »šok skupina«, ki dejansko napade sovražnika. Vitamin C pa skladiščna skupina, ki skrbi, da je šok skupina v stalni pripravljenosti.

Koencim Q10: nujen je za tvorbo celične energije v dihalni verigi. Stabilizira celične membrane in s tem vrača celicam energijo ter upočasnjuje njihovo staranje. Naš organizem ga proizvaja sam (največ srce, jetra in ledvica). Problem nastane, ko začne z leti njegovo nastajanje v telesu upadati. Po 40. letu se njegova produkcija zmanjša že za 30%. Prav tako je koencim Q10 pomemben pri bolnikih s povišanim holesterolom, ki je glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Zdravila za zniževanje holesterola (statini) pa sodijo med najpogosteje predpisana zdravila. Statini ob tem, da blokirajo sintezo holesterola, zmanjšujejo tudi nastajanje koencima Q10. Zato so pogosti stranski učinki statinov lahko utrujenost in bolečine v mišicah. In tudi v izogib temu se priporoča sočasno jemanje koencima Q10 kot dodatek k uravnoteženi prehrani, saj se tako ti stranski učinki lahko zmanjšajo.

KAJ LAHKO STPORIMO SAMI?

Prehrana postaja iz dneva v dan slabša kar se tiče antioksidantnih hranil. Obroki vsebujejo premalo svežega sadja (pomaranče, jagode, borovnice), zelenjave (brokoli, ohrovt, blitva, špinača, česen, čebula, korenje, paradižnik), neoluščenih žit, semen, oreščkov, mleka, zmerne količine mesa ter preveč škodljivih maščob. Mnogokrat pogrešamo vsaj en ribji obrok na teden. Cilj je vnos RDA-vrednosti hranila s prehrano. To je priporočena dnevna količina esencialnega hranila, ki zadošča za potrebe skoraj vseh zdravih odraslih.

Kadar s prehrano ni mogoče zagotoviti dnevnih potreb (kar je dandanes pogosto) ali kadar gre za določena bolezenska stanja, lekarniški farmacevti svetujemo dodatek antioksidantov k  uravnoteženi prehrani. Vendar ne bodimo naivni in ne nasedajmo številnim oglaševalcem, ki menijo, da antioksidanti delajo čudeže. Vsekakor v prvi vrsti največ za svoje zdravje storimo z zdravim načinom življenja. Ko pa posežemo po prehranskih dopolnilih, se zavedajmo, da je potrebna zmernost, ki bo doprinesla k varni in pravilni uporabi. Zato preden posežemo po njih, povprašajmo za nasvet v Pomurskih lekarnah!

Dejstvo je, da je večino bolezni mogoče preložiti čez naša t.i. »srednja leta«. Tako srednja leta postanejo aktivna in polna zdravja, ne pa polna bolečine in ohromelosti.

Ne nameravamo samo dodati leta vašemu življenju, želimo dodati tudi življenje vašim letom.