Uporabni del
Cvet.

Raba v prehrani
Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, ki za arniko še niso določene. Ameriški urad za živila in zdravila FDA jo razvršča med »nevarna zelišča«, a jo dovoli dodati alkoholnim pijačam za izboljšavo okusa. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo Z, ki omeji njeno notranjo rabo le na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Je rubefaciens, dražilo, ki izdatneje prekrvi kožo ali sluznice, v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj in pospeši vsrkanje zunajžilne krvi, prinaša vanj hrano in bele krvničke, reflektorno pa vpliva tudi na podkožne bolezenske procese. Uporablja se za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk in ožigih meduz, turih, oteklinah zaradi poškodb, zvinih in udarninah, podplutbah, povrhnjem vnetju ven, mišičnih in sklepnih bolečinah, pa tudi za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice. Zdravi tudi ozebline, zlato žilo in plešavost živčnega izvora ter celi rane.
Je pogosta sestavina homeopatskih pripravkov, ki zdravijo s sledovi, ki naj bi jih pustile učinkovine v topilu med razredčevalnim postopkom.

Odmerek za odrasle
Štiri do šest žličk (dva do tri grame) droge prelijete s poldrugim decilitrom vroče vode, pustite stati deset minut in precedite. S tekočino prepojite gazo in jo uporabite na prizadetem mestu kot obkladek večkrat na dan.
Arnikovo tinkturo pripravite z namakanjem dvajset žličk (deset gramov) droge v sto gramih razredčenega alkohola ali močnega žganja, za obkladke jo predhodno razredčite z vodo od tri do desetkrat, za izpiranje ust pa desetkrat.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih so pokazale, da deluje uničevalno za nekatere kužne bakterije in ima blage protivnetne lastnosti. Sestavina helenalin blaži bolečine, uničuje kužne bakterije, blaži vnetja, in spodbuja odpornost zoper kužne klice, to krepijo tudi vsebujoči visokomolekularni polisaharidi. Arnika vsebuje adrenalinu podobno spojino, ki zviša krvni tlak in vpliva na delovanje srca.

Stranski učinki in strupenost
Notranje je strupena, največ zaradi spojine helenalin. Povzroči nevarno vnetje želodčne in črevesne sluznice, spremeni srčni utrip, povzroči plitko dihanje, ohromitev prečnoprogastih in srčne mišice pa se konča s smrtjo. Po vzetku tridesetih mililitrov 20-odstotne arnikove tinkture so se pokazali resni zastrupitveni znaki. Dolgotrajna zunanja raba na poškodovani koži, na primer na ranah ali na razjedi goleni, pogosto povzroči zabuhlo vnetje kože z gnojnimi mehurčki, na nepoškodovani koži pa nastanek ekcema. Pri rabi prevelikih zdravilskih koncentracij nastanejo strupene kožne reakcije z mehurji in tkivnim odmrtjem. Nekateri vsebujoči seskviterpeni zaradi značilne kemične strukture povzročijo alergično reakcijo na dotik pri preobčutljivih osebah. Helenalin je citotoksičnen, strupen za celice, ker je sposoben z alkiliranjem onesposobiti biološko pomembne sulfhidrilne skupine.

Opozorila in prepovedi
Arnika se ne sme vzeti notranje, razen v ustreznih homeopatskih razredčenjih.
Ob prvih znakih alergične reakcije - bolečih in srbečih vnetnih kožnih spremembah - po zunanji rabi pri preobčutljivih posameznikih, je treba zdravljenje prekiniti in se o nadaljnjih ukrepih posvetovati z zdravnikom. Osebe, alergične na kamilico, rman ali ognjič in druge predstavnike družine košaric, bodo zelo verjetno alergične tudi na arniko. Nerazredčena arnikova tinktura je povzročila na koži strupene alergične reakcije, zato naj se pred uporabo razredči z vodo, iz istega razloga vsebujejo zdravilna mazila največ 25 odstotkov tinkture oziroma največ 15 odstotkov oljnega izvlečka.
Ker je močno dražilno sredstvo, naj se zunanje ne uporablja dolgotrajno in pri akutnih - hitro razvijajočih se vnetjih, ki jih stopnjuje.

Lekarniško mnenje
Kemično je arnika dobro proučena. Protivnetne, protibolečinske in razkuževalne lastnosti, ki jih imajo seskviterpenski laktoni, upravičijo zunanjo zeliščno rabo, čeprav je tudi res, da so lahko strupeni za celice in povzročijo alergijo na dotik pri preobčutljivih ljudeh. Ti naj bodo pozorni tudi na kozmetične izdelke, nekateri šamponi in kopeli namreč vsebujejo arnikovo tinkturo. Notranja raba arnike je škodljiva, razen v homeopatskih pripravkih, v katerih je njena vsebnost zanemarljiva; zunanja raba pa naj zajame le zdravljenje bolezenskih sprememb ob upoštevanju prej omenjenih omejitev. Čeprav ima zelo dobre celilne lastnosti, je za celjenje ran boljše uporabiti varnejša sredstva, na primer po pripravi podobne in učinku enakovredne ognjičeve pripravke. Pred vsako rabo si je treba roke umiti z milom zaradi čistoče, po vsaki rabi pa zaradi arnikovega dražilnega učinka.

Misel
Zdravila so čudežna. Ne napolnijo bolnikovih praznih dlani, a dajo od sebe več kot zmorejo. Drevo oklestijo mrtvih vej, njegove korenine pa pošljejo k živim zemeljskim izvirom. A sekira brez logarja ne razloči med suho in zeleno vejo, vedro brez vodnarja pa se skloni po vodo v usahel vodnjak.