Je koža pordela, izsušena, posuta z mehurčki in srbi?!

Pritrdilni odgovori na zastavljena vprašanja so smerokaz, da preberete prispevek o atopijskem dermatitisu.

Ocenjujejo, da za atopijskim dermatitisom oboleva približno 2% prebivalstva, od tega 15 do 20% otrok. Atopijski dermatitis (nevrodermitis) se največkrat pojavlja že pri dojenčkih in je kronično, srbeče vnetje gornjih kožnih plasti. Ekcem se pojavlja v obliki pordelosti ali mehurčkov na koži, ki so najpogosteje suhi, spremlja pa jih močno srbenje.

Simptomi se najpogosteje pojavijo že v prvih mesecih življenja in običajno izginejo pred desetim letom starosti. V nekaterih primerih pa ekcem ne preneha niti v odrasli dobi.

Simptomi:

Simptomi, ki smo jih zgoraj opisali, se nekoliko razlikujejo glede na starostno obdobje, ko se atopijski dermatitis pojavi. Če se ekcem pojavi v prvih mesecih življenja, najpogosteje simetrično zajame čelo in lica, širi se na lasišče, zgornji del telesa, zunanjo stran rok in nog ter zapestje. V drugem do tretjem letu se videz ekcema spreminja. Predvsem se pojavlja v pregibih kolen in komolcev, na zapestju, gležnjih in vratu. Kasneje v otroštvu se pojavijo tudi spremembe na vekah, dlaneh in stopalih.

Vzroki:

Natančen vzrok atopijskega dermatitisa ni znan. Vsekakor so si enotni, da je atopijski dermatitis posledica dednosti in faktorjev okolja. Dokazano je tudi, da v družini pogosteje obolevajo za alergijskimi reakcijami. Prav tako je zelo pomembno vedeti, da kakršen koli stres stanje precej poslabša.

Zdravljenje in nega:

Bolezen je dolgotrajna z obdobji poslabšanja in izboljšanja. Več težav je spomladi in jeseni. Osnovno zdravljenje predstavljajo kortikosteroidna mazila, ki se dobijo v lekarni, če so predpisana na recept. Delujejo protivnetno, protialergijsko in proti srbenju.

Vsekakor pa je izrednega pomena ustrezna nega kože. Kajti velja, da atopijskega dermatitisa ni možno ozdraviti, temveč je zdravljenje usmerjeno predvsem na lajšanje bolezenskih znakov. Za bolnike z atopijskim dermatitisom je značilna suha koža, ki nastane zaradi motenega delovanja lojnih in znojnih žlez ter kot posledica spremenjenega odgovora kožnih celic na mehanično draženje. Motena je presnova maščobnih kislin, saj iz linolne kisline, ki se nahaja v hrani, ne more nastajati gamalinolna kislina. Zato priprava oljnih kopeli in uporaba primernih krem stanje precej izboljšajo, predvsem pa se omili stanje suhe kože in srbenja. Prav tako mazila s sečnino delujejo proti srbenju in izboljšajo sposobnost kože, da veže nase vlago. Nekateri svetujejo škrobne kopeli (ovsena moka in koruzni škrob) za ohranitev vlažnosti kože. Vendar je potrebno paziti, da kopel ne traja predolgo, zaradi izgube esencialnih maščob iz kože.

Pri atopijskem dermatitisu je oslabljena obrambna sposobnost kože proti bakterijam, glivicam in virusom, ki lahko povzročijo infekcije. V teh primerih se lahko pripravi kopel s kalijevim permanganatom, ki deluje dezinfekcijsko. Novejša dognanja svetujejo tudi uporabo svetlinovega olja (Oenothera biennis), ki deluje kot kortikosteroid, a ima precej manj stranskih učinkov. Mazila z ognjičem (Calendula officinalis) in kamilice (Matricaria ricutita) so prav tako dobrodošla. Nekoliko novejši pripravki z izvlečkom ovsa dajejo izvrstne rezultate, prav tako pa med novejšo generacijo spada kolekcija, ki vsebuje cinkov pirition. Z redno uporabo negovalnih pripravkov se stanje kože izboljša in hkrati zmanjša uporaba kortikosteroidnih krem.

Kaj lahko storimo sami?

Ker je atopijski dermatitis tesno povezan tudi z ostalimi alergijami, bodite pozorni na prehrano. Če ugotovite, katera hrana stanje poslabša, jo izključite iz jedilnika. Pozorni bodite na kravje mleko, kokošja jajca, ribe, orehe, arašide, stročnice, svinjsko meso, sojo, sveži kvas, začimbe, citruse, zeleno, pšenico, izdelke iz pšenične moke, čokolado, jagode, paradižnik, špinačo, kislo zelje ter na nova uvožena živila.

Zelo pomembno je vzdrževanje ustrezne higiene. Kopeli naj ne trajajo več kot 5 do 10 minut, da se koža ne izsuši. Temperatura vode pa naj ne presega 33°C.

Izogibati se je potrebno sintetičnim tkaninam in volni, ki pogosto povzročajo srbenje. Izbira bombaža je veliko primernejša, saj koža lahko diha. Prav tako je pozornost potrebno nameniti sredstvom za pranje ter paziti, da je perilo dovolj izprano detergentov. Izogibati se je potrebno tudi tapisonom, preprogam in prašnih prostorov.

Močni sončni žarki stanje velikokrat poslabšajo, zato se je poleti potrebno izogibati in zaščititi pred soncem.

Pomoč v lekarni:

Dokazano je, da mnogim ljudem, ki trpijo zaradi ekcema, primanjkuje cinka. Cink namreč pomaga presnavljati maščobne kisline, zato ga je velikokrat smiselno dodati v obliki vitaminsko-mineralnih pripravkov. Ti velikokrat vsebujejo tudi vitamin A, ki je koristen za obnovo kože.

In ne pozabimo na ustrezno nego kože. Zgoraj našteti pripravki, ki Vam jih lahko ponudimo v Pomurskih lekarnah, se lahko s pridanim nasvetom izkažejo za odrešilne!