Vnetje žrela (faringitis) je običajno posledica okužbe z virusi, le v približno 5 do 10 odstotkih gre za posledico bakterijske okužbe. Kadar gre za bakterijsko okužbo, med povzročitelji prevladujejo streptokoki iz skupine A. Zato z bakterijami povzročeno vnetje žrela imenujemo tudi streptokokna angina. Med značilne simptome okužbe s streptokoki prištevamo boleče vneto grlo, težave pri požiranju, vročino, otekle vratne žleze, slabost in glavobol. Žrelo je videti rdeče, pogosto z belimi ali rumenimi pikami ali črtami, drobnimi rdečimi pikami na zgornjem nebu in oteklimi mandlji. 

Vnetje žrela, ki ga spremljajo prehladu ali gripi podobni simptomi, kot sta zamašen nos in kašelj, običajno povzročijo virusi. Proti njim antibiotiki niso učinkoviti, zato zdravnik običajno pred odločitvijo za predpis antibiotika opravi test, s katerim preveri prisotnost bakterijskega povzročitelja. Ob dokazani prisotnosti bakterijskega povzročitelja je uporaba antibiotika smiselna, saj ustavi nadaljnje širjenje bakterij, zmanjša tveganje za širjenje okužbe na druge dele telesa in pomaga preprečiti resne zaplete.  

Po predpisu je treba začeti uporabljati antibiotik čim prej, veljavnost recepta je omejena na tri dni. Ob izdaji antibiotika praviloma opozorimo, da ga odmerjamo na predpisano število ur (odvisno od vrste antibiotika). Čeprav je učinek delovanja antibiotika lahko precej hitro zaznan, pa priporočamo jemanje tako dolgo, kot je zdravnik naročil. Prehitra prekinitev zdravljenja namreč lahko vodi do ponovitve razmnoževanja bakterij. Bolniki antibiotike načeloma dobro prenašajo, neželeni učinki so praviloma blagi in vključujejo bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in drisko.  

Za zniževanje povišane telesne temperature ali lajšanje bolečin (glavobol) lahko uporabljamo zdravila s paracetamolom ali ibuprofenom. Pri otrocih in najstnikih za samozdravljenje ne smemo uporabljati zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, saj lahko ta, v sicer redkih primerih, povzroči resen zaplet (Reyev sindrom). Za pomiritev vnete sluznice žrela so nam lahko v pomoč pastile ali pršila, ki vsebujejo lokalne antiseptike in anestetike ali spojine, ki pomirjajo vzdraženo sluznico. Poskusimo pa lahko tudi z grgranjem slane vode.  

Bakterijske okužbe žrela se sicer lahko pojavijo v kateri koli starosti, a so najpogostejše pri otrocih, starih od 3 do 15 let. K temu verjetno pripomore sposobnost bakterij, da se zlahka širijo med posamezniki v tesnem stiku (vrtci, šole). Za omejitev širjenja okužbe je treba upoštevati higienske ukrepe, s katerimi omejujemo tudi širjenje virusnih okužb zgornjih dihal: umivanje rok ter pokrivanje ust in nosu pri kašljanju ali kihanju.  

Bolniki se smejo vrniti v šolo, dnevno varstvo ali na delo, ko niso več kužni in nimajo vročine, običajno 24 do 48 ur po začetku jemanja antibiotikov. Bakterije lahko tudi več dni preživijo na predmetih, kot je zobna ščetka, zato priporočamo zamenjavo zobne ščetke po 24 do 48 urah antibiotične terapije in vsakodnevno temeljito čiščenje ortodontskih pripomočkov.