Ob začetku novega leta se radi zazremo v prihodnost, tako sem tudi sam z veseljem prisluhnil spletni oddaji angleškega lekarniškega časopisa, v kateri so govorili o novostih na področju zunanjih lekarn v Veliki Britaniji. Med več različnimi področji bi omenil tri, ki se mi zdijo najbolj perspektivne oziroma tudi za naše okolje zanimive in dobrodošle. 

Cepljenje

V številnih državah po svetu že veliko let izvajajo cepljenje tudi v lekarnah. Običajno gre za sezonsko cepljenje proti gripi, v nekaterih od teh držav pa tudi druga cepljenja, npr. cepljenja za popotnike ali v zadnjem času cepljenje proti covid-19. Cepljenja v lekarnah običajno izvajajo dodatno usposobljeni farmacevtski strokovni delavci. V državah, kjer so uvedli cepljenje v lekarnah se je precepljenost populacije pomembno povečala.

Farmakogenomika

Sodobna farmakoterapija vključuje industrijsko proizvedena zdravila, ki so na voljo v omejenih odmerkih. Ti ustrezajo povprečni populaciji. A ljudje smo si med seboj različni, kar se odraža tudi v dejstvu, da se na zdravila ali enake odmerke zdravila ne odzivamo enako. To je še izraziteje v primeru nekaterih zdravil, pri katerih se presnova razlikuje glede na našo gensko zasnovo. Pretežno zahodne države tako že nekaj let omogočajo gensko testiranje v lekarnah, s čimer se izognemo iskanju pravega zdravila in/ali pravega odmerka zdravila.

Farmacevt predpisovalec

Pred leti sem na obisku lekarne v Glasgowu spoznal drugačne lekarniške storitve, med drugim farmacevte predpisovalce. Država se je namreč na različne načine lotila spoprijemanja težave zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, ena izmed teh je bila prenos kompetenc na lekarniške farmacevte za področje manjših zdravstvenih težav ali vodenja kroničnih bolezni. Farmacevti tako lahko obravnavajo določena stanja, za katera izberejo ustrezno zdravilo, ki ga tudi izdajo in na ta način razbremenijo družinske zdravnike. V Združenem kraljestvu te kompetence v zadnjem letu in v prihodnje intenzivno širijo.

Nepazljivega bralca opozarjam, da gre za lekarniške storitve, ki se v Sloveniji (še) ne izvajajo. Med epidemijo covid-19 smo bili s strani NIJZ pozvani, da preverimo pripravljenost izvajanja cepljenja v lekarnah. Lekarniška zbornica Slovenije je pripravila program pridobitve kompetence, a je tik pred začetkom projekt zastal. Zdravniška stroka mu naj ne bi bila pretirano naklonjena, Ministrstvo za zdravje pa je pojasnilo, da za to v tem trenutku ne vidi potrebe. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da bi dosegali vsaj 75 % precepljenost starejših proti gripi. Zahodno evropske države se temu približujejo s 40 do 50 % precepljenostjo. V Sloveniji smo očitno zadovoljni z 20 % precepljenostjo.

Fakulteta za farmacijo je že pred leti ponudila gensko testiranje za nekatere encime, ki najpogosteje sodelujejo pri presnovi zdravil. Kolikor mi je znano, s strani zdravstvene/zavarovalne politike ni bilo interesa.

Zadnje čase se veliko govori o obremenjenosti družinskih zdravnikov. Ne spomnim se, da bi v zvezi s tem zaznal predlog razbremenitve na način, kot sem ga opisal na primeru iz Škotske.

Opisane lekarniške storitve so v marsikateri zahodni državi ne le prihodnost, pač pa že nekaj let sedanjost. Težko ocenim kdaj bodo pri nas postale realnost, če sploh kdaj.