Bolečina je eden najpogostejših simptomov raznih bolezni in poškodb, zaradi katere ljudje pogosto poiščejo pomoč in nasvet v lekarni. In pogosto nam bolečina zagode tudi na dopustu. 

Bolečino občutimo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. V določenih primerih je bolečina pravzaprav koristna in celo nujna za preživetje, saj izzove refleksni umik pred škodljivimi dejavniki. Vsekakor pa smo si enotni, da je bolečina neprijetna zaznava, ki zmanjšuje kakovost življenja in jo je seveda smiselno in potrebno čim prej ublažiti. Predvsem zato, ker nam bolečina sporoča, da je telo poškodovano ali pa, da mu grozi okvara. 

Zakaj in kako nastane?
Bolečina se začne v posebnih bolečinskih receptorjih, ki so posejani po vsem telesu. In prav ti receptorji prenašajo sporočila v obliki električnih impulzov po živcih v hrbtenjačo in nato navzgor v možgane. 
Glede zmožnosti prenašanja bolečine se ljudje med seboj zelo razlikujemo. Nekomu se zdi bolečina zaradi majhne vreznine neznosna, nekdo drug pa skorajda lahkotno prenese veliko rano in težko poškodbo. Kje iskati vzrok?
Odločilen za zaznavo in doživljanje bolečine je bolečinski prag, ki zajema osebnostno strukturo človeka, duševno stanje, tudi razpoloženje, pa tudi posameznikove izkušnje, vzgojo in družbeno pogojene vedenjske norme. 

Katera so najbolj občutljiva mesta?
Največ bolečinskih receptorjev je v koži in ti lahko tudi natančno prenašajo informacije o mestu in vzroku poškodbe. To pomeni, da točno vemo, zakaj nas boli, ali gre za vbodno rano, npr. z ostrim predmetom ali je bolečina posledica določenega pritiska, ko nam nekdo  npr. stopi na nogo. Torej na koži lahko zelo natančno določimo vzrok bolečina. 
Nasprotno pa so bolečinski signali drugod po telesu nenatančni. Tak primer je recimo črevesje. Črevo denimo lahko uščipnemo, vanj zarežemo ali ga opečemo, pa ne bomo sprožili bolečine. Zanimivo pa je to, da v črevesju začutimo hudo bolečino, kadar gre za pritisk ali raztezanje, četudi je vzrok razmeroma neškodljiv (napenjanje). 
Velikokrat pa bolečina, ki jo čutimo v nekaterih predelih, ne kaže natančno, kje je težava. Takrat govorimo o preneseni bolečini, ker se prenaša v drug predel. Tak primer je recimo srce. Tako lahko bolečino ob srčnem infarktu čutimo v vratu, čeljustih, nadlaktih ali trebuhu. Tudi bolečino zaradi žolčnih kamnov lahko čutimo v rami. 

Kako ocenimo bolečino, njeno intenziteto?
Na splošno lahko rečemo, da je bolečina lahko ostra ali topa, občasna ali trajna, utripajoča ali enakomerna ter na enem mestu ali vsepovsod. To je splošen opis bolečine, ki pa ne pove kaj dosti o jakosti oz. moči bolečine. Prav tako smo si enotni, da je velikokrat bolečino zelo težko opisati z besedami. In prav tako ni na voljo nobene laboratorijske preiskave, ki bi dala rezultate o prisotnosti bolečine, kaj šele o njeni intenziteti, torej moči oz. stopnji. Zato so na precepu tisti, ki tožijo o bolečini, kakor tudi zdravniki in farmacevti, ki se z bolnikom srečamo in mu z ustreznimi protibolečinskimi zdravili želimo olajšati bol. 
Zato je na voljo za ocenjevanje bolečine lestvica jakosti, ki ljudem pomagajo opisati bolečino.
Tako ima lestvica skalo od 0 do 10, kjer pomeni 0 – popolno odsotnost bolečine, 10 pa hudo bolečino. S tem se je nekoliko lažje orientirati tako pacientu, kakor tudi zdravniku in farmacevtu.

Akutna in kronična bolečina
Vsak izmed nas se je z bolečino že srečal. Ponavadi gre za akutno oz. kratkotrajno bolečino, ki se začne nenadoma in navadno ne traja dolgo. Ponavadi gre za glavobol, zobobol, poškodbo,… Kadar je ta akutna bolečina huda, lahko povzroči hitrejše utripanje srca, pospešeno dihanje, zvišan krvni tlak, potenje in razširjene zenice, vendar pa na splošno traja kratek čas in jo obvladamo. Nasprotno pa je s kronično bolečino.
Vsaka bolečina, ki traja več kot 6 mesecev, je opredeljena kot kronična bolečina. In ta traja, kljub zdravljenju z zdravili. Ponavadi kronična bolečina ne vpliva na krvni tlak, dihanje in ne na srčni utrip, lahko pa moti spanje, zmanjšuje apetit in povzroči depresijo. 
Velikokrat kronična bolečina nekako vzdržuje sama sebe. Pri tem so udeležena negativna čustva kot so tesnoba, strah, jeza, utrujenost, nemoč,… in le ta zmanjšajo nastajanje telesu lastnih snovi proti bolečinam. 

Kako se spopasti z bolečino in kako jo učinkovito ter hkrati pravilno ublažiti, bomo pisali v eni izmed naslednjih številk Vestnika. Kajti bolečina je v naših življenjih velikokrat neizogibna, vendar na srečo s pomočjo zdravil, o trpljenju z njo, vsaj v omejenih razsežnostih, odločamo sami!