Točka zdravja

Brezšivna skrb - opredelitev in izvajanje na bolnišnični ravni

Lekarniška dejavnost se spreminja. Če se je v začetku nanašala samo na preskrbo in izdajo zdravil, se z znanstvenim napredkom, digitalizacijo, robotizacijo in drugimi novejšimi pristopi vedno bolj usmerja tudi v izvajanje kognitivnih storitev z namenom optimizacije zdravljenja z zdravili ter izboljšanja zdravstvenih izidov.

Princip izvajanja kognitivnih storitev ni novost. Na željo pacientov, svojcev ali drugih zdravstvenih delavcev smo pacientom v preteklosti že izdelovali osebne kartice zdravil, izvajali preglede uporabe zdravil ter jih vključevali v program farmacevtske skrbi v ožjem ali širšem pomenu. Storitve so pacienti zelo dobro sprejeli, saj so prepoznali njihovo dodano vrednost, in so jih bili pripravljeni tudi samoplačniško kriti. Zato smo lahko zelo zadovoljni, da se je v slovenskem prostoru lani na področju lekarniške dejavnosti začela uvajati še nova farmacevtska storitev oziroma program, ki naj bi v celoti povezala in zaokrožila vse dosedanje storitve. Imenuje se BREZŠIVNA SKRB. Na bolnišnični ravni se je sicer izvajala že prej, vendar nikoli v takšnem obsegu kot zdaj, potem ko je s 1. januarjem 2023 postala tudi zakonsko obvezujoča.

Kaj sploh je brezšivna skrb? Brezšivna skrb po definiciji pomeni kontinuirano multidisciplinarno zagotavljanje kakovostne oskrbe pacienta na različnih ravneh sistema zdravstvenega varstva. Sam izraz brezšivna skrb je v začetku vzbujal kar nekaj polemik, saj ni ravno samoumeven, tudi njegova opredelitev se sliši precej zapleteno. V nadaljevanju jo bomo zato poskusili nekoliko bolj pojasniti ter hkrati ovrednotiti njen vpliv na pacientovo učinkovito in varno zdravljenje z zdravili.

V tem kontekstu bomo temo o brezšivni skrbi tudi razdelili na dva dela. V tem članku se bomo posvetili izvajanju brezšivne skrbi na bolnišnični ravni, v naslednji številki Vestnika pa bomo opredelili še, kako lahko farmacevti s posebno kompetenco, pridobljeno pri Lekarniški zbornici Slovenije, brezšivno skrb izvajamo tudi v lekarnah.

 

Brezšivna skrb na bolnišnični ravni

Za lažje razumevanje izvajanja brezšivne skrbi v bolnišnicah si zamislimo pacienta, ki je sprejet v bolnišnično obravnavo, kjer bo preživel vsaj naslednjih 48 ur. Tja pride brez vseh svojih zdravil, ki jih uporablja doma. Kako zdravstveni delavci vedo, kaj mora pacient jemati? Tukaj se pojavi prvi izziv, ki ga je mogoče s pomočjo zgodovine dvigov s kartico zdravstvenega zavarovanja dokaj hitro premagati. Zdravstveni delavec pregleda zgodovino dvigov in pripravi seznam zdravil, ki jih je pacient prejemal doma (tukaj vidimo, da je treba redno dvigovati zdravila v lekarni, če jih ne, lahko v bolnišnici menijo, da se zdravilo več ne uporablja in ga pacient ob hospitalizaciji ne bo prejemal, če sam ne pozna vseh svojih zdravil).

Zdravnik nato kasneje med hospitalizacijo ugotovi, da pacient potrebuje novo zdravilo, saj njegovo zdravstveno stanje s trenutno terapijo ni zadovoljivo/optimalno. Ali bo pacient vedel, namesto katerega zdravila mora uporabljati na novo uvedeno zdravilo? Se mora morda na novo predpisano zdravilo dodati k obstoječi terapiji? Kaj pa če to zdravilo z vidika interakcij med zdravili sploh ne sovpada z dozdajšnjo terapijo in je zdravnik to spregledal? Bo pacient, ki nima svojcev/znancev, težje hodi ipd., na novo uvedeno zdravilo sploh lahko dvignil v lekarni, potem ko je bil domov prepeljan npr. z reševalnim vozilom? Na vsa ta vprašanja skušajo odgovoriti in jih reševati farmacevti na bolnišničnih oddelkih.

To naredijo tako, da pacienta že ob sprejemu v bolnišnico spremljajo in z zdravnikom uskladijo, kaj vse bo ob hospitalizaciji prejemal, se posvetujejo z zdravnikom glede uvedbe novih zdravil, pregledajo celotno terapijo pacienta z vidika pojavnosti morebitnih neželenih interakcij, z zdravnikom uskladijo optimizacijo terapije, se pogovorijo z bolnikom glede pravilne uporabe zdravil, mu izdelajo osebno kartico zdravil, jo hkrati naložijo v centralni register o pacientih in pacientu na koncu najmanjše pakiranje na novo uvedenega zdravila tudi izdajo, da je vsaj nekaj dni po odpustu iz bolnišnice preskrbljen.

Celokupno torej želijo zmanjšati luknje v preskrbi in varni uporabi zdravil za pacienta ter zmanjšati luknje pri prenosu pomembnih informacij glede pacientove terapije drugim zdravstvenim delavcem (osebnemu zdravniku, farmacevtu v lekarni …). Želijo torej, da bi te stvari potekale »brez razpok« in »brez ran«, da ne bi bili potrebni nadaljnji popravljalni »šivi«. SKRB za pacienta BREZ ŠIVOV pa nas pripelje do pomena izraza storitve – BREZŠIVNA SKRB.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj