Točka zdravja

Čajevec (Camellia sinensis)

Kot nizek grm se najdlje goji na Kitajskem, kjer so čaj pili kot zdravilo že v 6. stoletju, čeprav bi Kitajci radi vedeli, da bi se to bilo zgodilo že z začetkom taoizma več kot tisoč let prej. V Evropo je prodrl v 17. stoletju po zaslugi holandskih zdravnikov, ki so ga priporočili, ker »krepi duševne zmožnosti«. Danes ga pridelujejo tudi v drugih deželah z milo in deževno višinsko klimo, v tropskem in subtropskem pasu, od koder se tudi uvaža.
Za drogo so najprimernejši čim mlajši listi. Za zeleni čaj jih takoj posušijo in je brez vonja, za črni čaj pa jih prej fermentirajo in blago diši. K nam prihaja kot kitajski, indijski, ruski in asamski čaj. Spodbujevalno deluje vsebujoči kofein (tu imenovan tudi tein), manj v manjši količini navzoča sorodna teobromin in teofilin. Čreslovine imajo krčilne(adstringentne) lastnosti, notranje ustavijo drisko, zunanje pa blažijo vnetja na koži in sluznicah. Zapira tudi teofilin, ker žene na vodo, zaradi česar se odtegne voda iz črevesja in se izsuši blato. Čaju pripisujejo še mnoge druge biološke lastnosti. Fenolne spojine naj bi ščitile žilje, lovile pri presnovi nastale nevarne proste radikale in preprečile za dedno zasnovo škodljive in rakotvorne učinke različnih snovi. Predpostavlja se tudi, da zavre vsrkanje holesterola iz prebavil v kri. Omenjeni učinki klinično niso ovrednoteni, zato niso znane možne koristi ob vsakodnevnem pitju čaja. Tu velja tudi opozoriti, da obstaja zveza med čezmernim pitjem čajev, ki vsebujejo dosti čreslovin, in rakom na požiralniku, čemur pa se da izogniti s pravilno pripravo napitka. Kofeinski napitki niso primerni za ljudi z zvečanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žilnimi težavami, nosečnice in doječe matere pa se morajo zavedati, da kofein prispe v plod in materino mleko in da ga dojenčki zelo počasi izločajo iz telesa. Nahaja se tudi v drugih drogah: kavi, koli in mateju. Silovitost njegovega učinka je odvisna od snovi, na katere je vezan, ker odločajo o tem, kako hitro bo prišel v kri in kako dolgo bo v telesu deloval, denimo na utrujeno srce. Zato je čaj pijača ceremonialnih Kitajcev, kava pa ognjevitih Arabcev. Razen prvih ga imajo radi tudi mirni in uravnoteženi Angleži in Japonci, kavo pa temperamentni romanski in sredozemski ter vročekrvni balkanski narodi. Slovenci segamo po kavi, ker zaradi poživljajočega učinka krepi družabno življenje, enako pa bi rekli, če bi pili čaj. Kaj je primernejše za zdrave ljudi, najboljše ponazori klinični poskus na zahtevo švedskega kralja Gustava III (1746-1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih dvojčkov, ker sta morala v zameno za kazen vsak dan piti kavo oziroma čaj: preživela sta sodnike, zdravnike in kralja, saj sta oba dočakala visoko starost 83 let.

Lekarniški komentar
Tradicionalno list čajevca notranje zdravi nespecifično drisko, odpravlja telesno in duševno utrujenost, žene na vodo in je v pomoč pri hujšanju; zunanje pa blaži vneto in srbečo sluznico in kožo. Krop naj se prelije čez zvrhano žličko čaja in se poparek odvisno od namena pusti stati pokrit 2 do 10 minut, preden se precedi. Za osvežilni napitek sta dovolj 2 minuti, posreba se lahko več skodelic na dan; za zdravljenje driske naj stoji 10 minut, popijejo pa se lahko po požirkih 2 do 3 skodelice na dan. Priprava vpliva na učinek zaradi različnih fizikalnih lastnosti sestavin v čaju. Kofein se hitro raztopi v vroči vodi, zato so osvežilnejši hitri poparki, v dolgotrajnejših pa se veže na čreslovine in njegova osvežilna moč splahni. Nasprotno se čreslovine raztapljajo počasi in je krčilni učinek proti driski in vnetjem večji pri poparkih, ki stojijo dalj časa.

Misel
Ali Slovenci radi pijemo kavo zato, ker ne poznamo čaja?

Nazaj