Je mineral z raznovrstno in zelo pomembno vlogo v človeškem organizmu. Nahaja se v vseh tkivih in telesnih tekočinah, največ ga je v skeletnem mišičju, kosteh, koži, nohtih in laseh. Približno se ocenjuje, da je v človeškem telesu dva grama cinka. Povprečna oseba naj bi ga užila 15 miligramov na dan. Glede na vsebnost v telesu in dnevne potrebe po njem ga uvrščamo med oligoelemente (mikrohranila oz. elemente v sledovih).

Vloga v človeškem organizmu
Pomembno vlogo ima v biokemičnih procesih, saj ga vsebuje več kot 60 encimov. Sodeluje pri sintezi genskega materiala, beljakovin in ima vlogo antioksidanta. Nujno je potreben za sintezo proteina, ki odloča o prenosu vitamina A. Ob pomanjkanju cinka se tako lahko izrazijo tudi simptomi pomanjkanja vitamina A, čeprav je vnos vitamina A optimalen. Poleg vitamina A ima cink pomembno vlogo pri ohranjanju vitamina E v telesu, saj preprečuje izgubo tega pomembnega vitamina iz telesnih tkiv. Vse to seveda zelo pomaga pri boju s prostimi radikali. Poleg tega ima cink pomembno vlogo v različnih celičnih regulacijskih procesih, kot so signaliziranje med celicami, prenos živčnih dražljajev ter apoptoza, katerih delovanje je ključno za rast in razvoj ter pojav mnogih kroničnih obolenj. Cink je torej udeležen pri različnih zelo pomembnih fizioloških funkcijah: rast in delitev celic, spolno dozorevanje, reprodukcija, prilagajanje vida temi, celjenje ran ter reakcije imunskega sistema.

Viri cinka v prehrani
Najboljši vir cinka so lupinarji (školjke, polži, raki) in rdeče meso. Precej cinka vsebujeta tunina in sir ter tudi rastlinska hrana (soja, otrobi in neoluščen riž), vendar je biorazpoložljivost iz slednje precej manjša. V mesu so namreč nekatere aminokisline, ki pospešijo absorpcijo cinka, poleg tega pa tam ni snovi, ki preprečujejo absorpcijo. Primer je fitinska kislina v rastlinski hrani. Polnozrnate žitarice so sicer dober izvor cinka, a se ga kar 80-odstotkov izgubi med mletjem. Relativno dober izvor cinka je kvašen polnozrnat kruh, saj vsebuje le manjšo količino fitinske kisline.

Pomanjkanje cinka
Med simptomi pomanjkanja cinka so izguba teka, izpadanje las, dermatitis, nočna slepota in okvara v zaznavanju okusa. Spolni razvoj je lahko upočasnjen, pri moških pa je zmanjšano nastajanje semena. Včasih pride do upočasnjene rasti, zmanjšanja odpornosti proti okužbam in slabšega celjenja ran. Pri otrocih so prvi simptomi upočasnjena rast, izguba teka, okvara okusa in nizka vsebnost cinka v laseh. Z metodami, ki so nam na voljo, zaenkrat ne moremo določiti količine cinka v telesu. Glavni razlog predstavlja dejstvo, da je večina cinka znotraj celic. Pomirjajoč je lahko podatek, da primerov resnega pomanjkanja cinka pri nas skorajda ni. Se pa lahko pojavijo primeri nezadostnega vnosa in blažje oblike pomanjkanja. Predvsem vegetarijanci so lahko v nevarnosti zaradi premajhnega vnosa. Sicer pa obstaja nevarnost pomanjkanja cinka pri bolnikih z Wilsonovo boleznijo, cirozo, ponavljajočimi se okužbami, anoreksijo in pri alkoholikih. Do pomanjkanja lahko pride tudi pri bolnikih s kronično diarejo, Crohnovo boleznijo in ulcerativnim kolitisom. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo (posebno, če je slabo nadzorovana) se manj cinka absorbira in več izgublja z urinom. Kljub temu zaenkrat klinični pomen tega pri teh bolnikih ni znan, je pa res, da cink pomembno sodeluje pri sintezi in delovanju inzulina.
Pri nekaterih stanjih pride v poštev dodajanje cinka v obliki prehranskega dopolnila. Številni multivitaminski in mineralni nadomestki vsebujejo od 5 do 15 miligramov cinka v dnevnem odmerku. Priporočilo Evropske unije govori o 15 miligramih kot dnevni količini cinka, ki zadostuje večini ljudi. Zgornja količina dnevno zaužitega cinka v obliki prehranskega nadomestila je 25 miligramov. Pri določenih stanjih se priporočajo višji odmerki, a le pod nadzorom zdravnika. Kakor pomanjkanje ima tudi presežek cinka neželene učinke na organizem. Akutna zastrupitev s cinkom se kaže kot bolečina v predelu trebuha, diareja, slabost in bruhanje. Le-tega izzovejo odmerki, višji od 200 miligramov. Posledica kronične toksičnosti pa se kaže v poslabšani krvni sliki zaradi anemije in nevtropenije.