Novice v zvezi z epidemijo okužbe z virusom ebole so se letos začele pojavljati tudi v slovenskih dnevnih poročilih, saj so posamezne primere okuženih zaznali že na evropskih tleh. Kljub temu je epidemija (zaenkrat) omejena na območje zahodne Afrike, kjer so do začetka oktobra 2014 našteli 7470 okuženih oseb, od katerih je 3431 umrlo. Najbolj prizadete države so Gvineja, Liberija in Sierra Leone. Prvi primeri okuženih izven Afrike skrbijo cel svet, saj gre za virus s 50 - 90 % stopnjo smrtnosti.

Virus ebole pa seveda ni neka čisto nova oblika virusa. Pravzaprav je poznan že več desetletij, saj so prvi izbruh zaznali že leta 1976 v Demokratični republiki Kongo (takrat Zaire). Vendar pa je tokratni izbruh precej bolj razširjen od prejšnjih, in to tako po številu okuženih, kot ozemeljskem področju. Poznanih je pet sevov virusa ebole, sev ki je trenutno krivec za izbruh bolezni je poznan pod imenom Zaire ebolavirus. 

Rezervoar virusa so nekatere živali, v Afriki so ga zaznali pri opicah in netopirjih, s katerih se nato izvrši prenos na ljudi. Virus se med ljudmi širi preko neposrednega stika s telesnimi tekočinami ali preko stika s trupli okuženih oseb. V telo virus vstopi preko sluznic ali poškodovane kože (ureznine, odrgnine). Okužimo se lahko tudi preko posušenih telesnih tekočin, ki so bile v stiku z obolelim (recimo posteljnih rjuh), prav tako pa je tudi prenosljiv preko spolnih odnosov. Okužba se ne prenaša kapljično preko zraka, torej s kihanjem in kašljanjem, kot je to primer pri prehladu ali gripi.

Inkubacijska doba, to je obdobje od okužbe do pojava simptomov in znakov, običajno traja 4−16 dni. Med tem časom tudi ni nevarnosti prenosa okužbe. Virus izkoristi celice za razmnoževanje, hkrati pa povzroči celično smrt. V prodromalni fazi so lahko prisotni gripi podobni simptomi: vročina, driska, bruhanje, bolečine v mišicah, boleče žrelo in glavobol. Ostali simptomi okužbe z virusom ebole se lahko zelo hitro pokažejo.

Značilni so naslednji klinični znaki:

• želodčno-črevesni simptomi (bruhanje, vodena driska),
• zmedenost,
• krvavitve, vključno iz očes, nosu in ušes ter prebavil,
• izpuščaji po koži
• bolečina v prsih in kratka sapa.

Stanje nato napreduje do resnih zapletov s krvavitvami in odpovedjo notranjih organov, recimo jeter in ledvic.

Kako se zoperstaviti okužbi? Ob podobnih epidemijah se seveda pojavljajo tudi napačne informacije, ob izbruhu epidemije ebole denimo priporočilo, da množično kopanje v slani vodi okužbo lahko prepreči. To seveda ni res. Kateri pa so napotki pri zaščiti pred okužbo? Zaenkrat je večja nevarnost okužbe predvsem pri ljudeh, ki potujejo na ogrožena območja. Tem svetujemo premislek o nujnosti potovanja. Če je to neizogibno, potem se izogibajte stiku z bolniki z znaki okužbe. Še skrbneje skrbite za higieno – roke si pogosto umivajte z milom in toplo vodo, oziroma si roke razkužujte z ustreznimi razkužili.

Lekarna je seveda predvsem bogato založena z najrazličnejšimi zdravili. Na žalost v primeru okužbe z virusom ebole (še) nimamo ustreznega zdravila. Obstajajo sicer nekateri pripravki z monoklonskimi protitelesi ter cepiva, ki pa so šele v fazi raziskav. In to nas dela še toliko bolj ranljive. Upamo lahko le, da bo ostalo število okuženih na evropskih tleh pri posameznih primerih in se izbruh v Afriki čim prej zatre.