Enteralna prehrana predstavlja hranilne raztopine, ki jih uporabljamo, kadar vnos energije in/ali hranil z normalno hrano ni zadosten in je funkcija prebavil ohranjena.
Zadosten vnos hranil je osnova, ki pripomore k hitrejšemu okrevanju po bolezni, kirurškem posegu ali poškodbi, krepi psihofizične sposobnosti in vpliva na boljšo kakovost življenja v času bolezni, okrevanja ali celo po njem. Vsakdo, ki z normalno prehrano ne more zadostiti vsakodnevnim potrebam po hranilih in je njegova funkcija prebavil relativno ohranjena, si lahko pomaga z različnimi živili za posebne zdravstvene namene, t.i. enteralno prehrano (EP). EP predstavlja obliko hranil, ki jih opredelimo s pojmom »umetna prehrana«, saj je najbolj podobna fiziološkemu vnosu hranil. Gre torej za varno in enostavno obliko prehranske terapije, s katero preprečujemo podhranjenost.

Z EP se lahko izognemo tudi potrebi po infuzijah. Hranila v prebavilih, predvsem v črevesju, preprečujejo poškodbo črevesne sluznice, vzdržujejo njegovo prekrvavitev in normalno delovanje ter vplivajo na sproščanje črevesnih hormonov, ki so pomembni za presnovo v telesu. Stradanje je za človeško sluznico škodljivo, zlasti takrat, kadar smo bolni. V primeru, da v črevesju ni hrane, je delovanje prebavil moteno, črevesna sluznica se tanjša in če to traja dalj časa, lahko bakterije preidejo iz črevesja v kri in pride do t.i. močnega vnetja ali sepse. Zato se priporoča, tudi takrat, ko je delovanje prebavil močno prizadeto, da se zaščiti črevesna sluznica vsaj z minimalnim vnosom hranil.

KOMU JE NAMENJENA ENTERALNA PREHRANA?
EP najpogosteje potrebujejo bolniki z rakom, bolniki z opeklinami, bolniki z dolgotrajnimi infekti, še posebej bolniki s HIV, ledvični in jetrni bolniki in bolniki po operativnih posegih. EP je lahko primerna prehranska podpora tudi pri povečanih telesnih obremenitvah, v starosti  ali pri povečanih potrebah zaradi presnovnih sprememb, ki spremljajo zlasti kronične bolezni. Pri bolnikih, ki imajo zaradi osnovne bolezni spremenjene presnovne zahteve, je sestava EP prilagojena tem spremembam (npr. sladkorni bolezni, ledvičnim boleznim, boleznim jeter, srčno popuščanje, mlečna intoleranca,…). V primeru, da imajo bolniki okvarjeno razgradnjo in absorpcijo hranil v prebavilih, so na voljo tudi formule, ki vsebujejo delno ali popolno razgrajena hranila. S tem je njihova absorpcija v prebavilih dosti lažja.
 

VRSTE ENTERALNE PREHRANE
Med enteralne hranilne raztopine, ki jih lahko dobite v lekarni, štejemo oralne prehranske dodatke, bolniki jih uživajo skozi usta kot napitek, in sondno enteralno hrano, ki jo bolnikom dovajamo po cevkah ali sondah v prebavila in so brez dodanega okusa. Napitki so različnih okusov in vrst, vsebujejo različne snovi (vitamine, minerale, maščobne kisline, maščobe, ogljikove hidrate, beljakovine,…), zato se je glede pravilne izbire najbolje posvetovati z zdravnikom (možnost predpisa EP na recept, pooblaščeni zdravniki) ali lekarniškim farmacevtom. Napitke lahko vmešate v drugo hrano ali tekočino, ki ne sme biti toplejša od telesne temperature. Po izkušnjah uporabnikov so napitki boljšega okusa hladni, zato jih lahko pred zaužitjem ohladite. Če jemljete zdravila, ki jih je treba jemati s hrano, jih lahko vzamete tudi z napitkom.

Pri uvajanju terapije z EP se lahko pojavijo slabost, bruhanje in diareja. Ti zapleti so s pravilnim pristopom, kot so npr. prilagoditev količine, odmerjanje tekom celega dneva, praviloma dobro obvladljivi. Ker predstavlja EP obliko terapije, moramo njen vnos nadzorovati. Priporočamo uporabo farmacevtsko pripravljene EP, ker le tako natančno veste, kakšen je vos hranil.
Bolezen je »boj«, kjer človek lahko postane zmagovalec. Včasih je lažje reči, da »ne zmoremo«, se skrijemo in pustimo, da mine (četudi potem zares nikoli ne odide). Lažje se je počutiti slabo, težko in nemočno. Lažje je za hip ugasniti vse luči v svojem telesu. Ampak to ni izhod. Dovoliti moramo, da smo, kar smo lahko, da se bojujemo in življenje v hipu postane neskončna možnost vsega lepega.