Marsikateri obiskovalec lekarne se slej ko prej, odvisno predvsem v katero lekarno zahaja, sreča z gnečo v lekarni. Verjamem, da ni prijetno dlje časa stati v vrsti, a razumite, da tudi farmacevtom ni lahko, ko se v lekarni ustvari gneča. Ljudje v vrsti začnejo nergati, prileti lahko tudi marsikatera neupravičena pikra pripomba na račun našega dela. 

Izdaja zdravil na recept ni tekmovanje v hitrosti vnosa podatkov v računalniški program in polnjena vrečke z zdravili. Naša naloga je pravemu pacientu izdati pravo zdravilo v pravem odmerku. Smo zadnji izmed zdravstvenih delavcev, s katerimi se pacient sreča znotraj zdravstvenega sistema, kar nam nalaga dodatno obvezo prepoznave morebitnih napak s strani ostalih zdravstvenih delavcev. Preprečiti namreč želimo recimo izdajo zdravil v prevelikem odmerku ali sočasno kontraindiciranih zdravil, če izpostavim le dve možni situaciji. Znano je, da časovni pritisk neugodno vpliva na delo farmacevta, saj znatno poveča možnost napak, česar si ne smemo privoščiti. Morebitno spregledanje nepravilnosti ali celo pojav naših napak ima lahko resne posledice na zdravstveno stanje uporabnika zdravil. 

Seveda razmišljamo na kakšen način bi lahko prispevali k za paciente bolj prijaznemu načinu izdaje zdravil na recept. Zgled so nam lahko nekatere rešitve iz tujine. Pred leti sem bil pozitivno presenečen nad umirjenostjo obiskovalcev in odsotnostjo vrst v eni izmed večjih lekarn v Kopenhagnu. Pacienti so mirno sedeli na klopeh in čakali na pogovor s farmacevtom. V lekarni so imeli elektronski sistem čakalne vrste. Ob prihodu si dobil številko in nato počakal, da si bil na vrsti. Tak sistem preprečuje, da bi se postavil v počasnejšo vrsto. Zagotavlja pa tudi zasebnost ob svetovanju glede uporabe zdravil.

Lahko pa je rešitev v samem zdravstvenem sistemu, kot ga poznajo na Škotskem ali v Angliji. Pred kratkim sem obiskal lekarno v Glasgowu. Spet nobene gneče, celo obiskovalcev je bilo bolj za vzorec. Vodja lekarne nam je razložil, da se njihov sistem izdaje zdravil na recept razlikuje od našega. Tam pacient pride od zdravnika v lekarno, kjer izroči posebno šifro, ki lekarniškemu strokovnemu delavcu omogoča vpogled v predpisana zdravila. Pacient ima nato možnost, da počaka v lekarni ali se vrne pozneje po zdravila, saj mu zdravil običajno takoj ne izdajo. Pri procesu izdaje zdravil namreč sodelujeta farmacevtski tehnik, ki pripravi predpisane škatlice zdravil in farmacevt, ki preveri ali je vse ustrezno. Šele nato se zdravila lahko izdajo pacientu. Tak postopek običajno traja nekaj minut do pol ure, lahko tudi dlje, odvisno od obsega dela v lekarni. Sistem je prizanesljiv do farmacevta in farmacevtskega tehnika, saj jima ne nalaga dodatnega časovnega pritiska. Verjamem, da je ugoden tudi za paciente, ki v tem času lahko uredijo kak drug opravek v mestu. 

Nekatere spremembe v zdravstvenem sistemu, kot je uvedba terapevtskih skupin, medsebojno zamenljivih zdravil ali obnovljivih receptov je lekarniškega farmacevta v Sloveniji dodatno obremenila. Seveda skušamo izboljševati uporabniško izkušnjo pri izdaji zdravil pri čem upam, da bomo tudi v prihodnje uspešni. Ob tem je potrebno imeti v mislih dejstvo, da nas je v tem procesu udeleženih več deležnikov, pomembna sta še vsaj zdravnik in pacient. Zadnjič me je presenetil podatek, kako pogosto povprečni pacient, ki uporablja zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, sladkorna bolezen ipd.) obišče lekarno. Tak bolnik, če ima urejeno bolezen dobi ob vsakem obisku lekarne količino zdravil za 3 mesece in bi torej pričakoval štiri obiske letno. Statistika pravi, da povprečno tak bolnik pride v lekarno 7 do 11-krat, torej skorajda mesečno. Nad podatkom sem se zamislil, saj kaže, da imamo glede zmanjševanja gneče v lekarnah še ogromno rezerve.

Nisem želel, da tole izpade kot opravičevanje našega dela. Upam da razumete, da bi bilo brezglavo hitenje farmacevta ob izdaji zdravil na recept nevarno za pacienta. Le s  sodelovanjem vseh prej omenjenih deležnikov in zdravstvene politike bomo  verjetno lahko v prihodnje prišli do sistema, ki bo za paciente v lekarnah še bolj prijazen. Do takrat pa vam želim čim manj gneče v lekarnah, če pa kdaj do nje pride pa vas prosim za potrpljenje. Verjetno si vsak želi, da si farmacevt vzame dovolj časa zanj, mu izda pravo zdravilo v pravem odmerku in ga opremi s potrebnimi navodili za pravilno uporabo, kajne?