V prvih dveh letih pojava pandemije covid-19 smo skorajda pozabili na gripo. Čeprav se pojavnost in resnost okužb z gripo iz leta v leto, oziroma iz sezone v sezono spreminjata, pa običajno ne potihne tako, kot v prvih dveh zimah pandemije covid-19. Pojav pripisujemo preventivnim ukrepom za zamejitev prenosa okužb z virusom sars-cov-2, ki so se v zadnjem obdobju po praktično celem svetu precej zrahljali. V letošnjem zimskem obdobju je pojavnost gripe tako spet primerljiva z obdobji pred pandemijo covid-19.

Gripa običajno razhaja v zimskih mesecih, od decembra do marca. Ob značilni klinični sliki jo lahko z veliko verjetnostjo prepoznamo že na podlagi znakov in simptomov. A dejstvo, da se podobni simptomi pojavljajo tudi pri prehladnih obolenjih in ob bolezni covid-19, nam otežuje prepoznavanje gripe, posebno kadar potek ali izraženost simptomov ni značilno. Načeloma se simptomi pojavijo hitro in se intenzivno izrazijo. Značilni za gripo so bolečine v mišicah in sklepih, glavobol in vročina, ki nas vsaj za kak dan ali dva priklene na posteljo. Pri okužbi z virusi influence običajno nimamo težav z izcedkom in nosu ali zamašenostjo nosu, niti ne izgubimo vonja ali okusa. Pojavi se lahko kašelj, kakor tudi boleče žrelo. Tudi prisotnost virusov influence lahko dokažemo, podobno kot virusa sars-cov-2, s hitrimi antigenskimi ali drugimi testi, ki so na voljo za profesionalno uporabo.

Pretežno zdravemu odraslemu posamezniku gripa običajno ne predstavlja posebno visokega tveganja, čeprav se načeloma pri vsakem posamezniku lahko razvijejo zapleti po okužbi z virusi influence. Nekatere populacijske skupine so bolj dovzetne za razvoj zapletov, povezanih z gripo, pri njih obstaja večje tveganje za hospitalizacijo in imajo višjo stopnjo umrljivosti.

Eden od dejavnikov tveganja za zaplete povezane z gripo je starost. Najvišjo stopnjost umrljivosti beležimo pri dojenčkih in starejših ljudjeh. Zakaj prihaja do zapletov pogosteje pri starejših še ni povsem jasno, a ena izmed novejših raziskav nakazuje, da določene imunske celice v pljučih (makrofagi) s starostjo slabijo, kar je najverjetneje razlog, da so starejši bolj dovzetni ne le glede okužb z virusi influence, pač pa tudi drugih okužb, raka in avtoimunim boleznim. Statistični epidemiološki podatki razkrivajo, da je približno 70–85 % smrti zaradi sezonske gripe in 50–70 % hospitalizacij zaradi sezonske gripe pri osebah, starih 65 let ali več. Po drugi strani so za zaplete dovzetnejši otroci. V skupino z visokim tveganjem za zaplete sodijo otroci, stari manj kot 5 let, najbolj ogroženi pa so otroci, stari manj kot 2 leti. Stopnja hospitalizacije in smrtnosti pa sta najvišja pri dojenčkih, starih manj kot 6 mesecev.

Magistri farmacije in farmacevtski tehniki v lekarni imamo poglobljeno znanje o značilnostih okužb zgornjih dihal in kadar na podlagi klinične slike sklepamo na možnost okužbe z virusi influence posameznikom iz navedenih skupin, torej starejšim od 65 let ali otrokom, mlajšim od 5 oziroma 2 leti, glede na predstavljeno tveganje svetujemo posvet pri zdravniku. Idealno bi bilo, da nam pri obisku lekarne zaradi nakupa zdravil ali drugih izdelkov za lajšanje simptomov okužb zgornjih dihal predstavite kdo je zbolel, kateri simptomi in v kakšni meri so izraženi.

Ob tem je pomembno preveriti ali ne gre morebiti za osebo s katero od kroničnih bolezni. Bolniki z različnimi kroničnimi boleznimi so namreč bolj dovzetni za zaplete ob gripi. Med tako imenovane zdravstvene dejavnike za zaplete ob gripi tako uvrščamo:

• bolezni dihal, kot sta astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen, pa tudi cistična fibroza ali idiopatska pljučna fibroza,
• bolezni krvi,
• endokrine bolezni, npr. diabetes,
• srčno-žilne bolezni, npr. koronarna arterijska bolezen, srčno popuščanje, prebolel infarkt,
• bolezni ledvic ali jeter, idr.

Med temi ne gre spregledati niti bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom, bodisi zaradi bolezni (npr. bolniki s HIV/AIDS ali z nekaterimi vrstami raka, recimo levkemijo), bodisi zaradi zdravljenja z zdravili (npr. kemoterapija, kortikosteroidi ali drugi imunosupresivi). Prav tako svetujemo posvet pri zdravniku nosečnicam. Podobno, kot to velja za covid-19 debelost tudi pri gripi predstavlja dejavnik tveganja za zaplet.

Pri sumu na gripo ob navedenih primerih bolniku priporočamo posvet z zdravnikom, saj se bojimo zapletov. O katerih zapletih z gripo pa pravzaprav govorimo? Zapleti gripe najpogosteje vključujejo bakterijske okužbe, kot so pljučnica, vnetje srednjega ušesa, okužbe sinusov in dehidracijo. Gripa pa lahko poslabša tudi nekatera zdravstvena stanja (npr. kongestivno srčno popuščanje, astmo, diabetes).

Kdaj pa je, poleg omenjenih primerov, še priporočljivo obiskati zdravnika? Zdravnika obiščite, če telesne temperature merjene pod pazduho, kljub uporabi zdravil za zniževanje povišane telesne temperature, ne uspete znižati pod 39 °C, če čutite bolečine v prsih ali imate kratko sapo. Prav tako pri zapletu bolezni ali če po dveh do treh dneh samozdravljenja ni izboljšanja.