Gripa je bolezen, ki se razvije kot posledica okužbe z Influenza virusi. Ti vdrejo v telo preko sluznice dihalnih poti, preko ust in oči. Kakor mina, posejana z bodicami in nevarno notranjostjo, napade virus gripe (virus Influenza) celico v dihalnih poteh. Povzročitelj se ugrezne v notranjost celice, kjer sprosti svoje dedne zapise. Celica sluznice postane tako gostitelj za razmnoževanje virusa. Virusi se namreč lahko razmnožujejo le s pomočjo gostiteljevih celic, ki nudijo gradbene elemente za množico novonastalih virusov. Po sprostitvi iz gostiteljeve celice napadejo nove celice, gostiteljeva celica, v kateri so se razmnožili, pa odmre.

Influenza viruse delimo v tri tipe in izkazujejo zelo kompleksno zgradbo. Ločimo tipe A, B in C. Za ljudi sta pomembna le tipa A in B, ki sta zastopana tudi v vsakoletnem cepivu. Virusi gripe so se sposobni neverjetno hitro spremeniti. To pomeni, da četudi prebolimo enkrat bolezen in razvijemo odpornost proti tej vrsti virusa nas lahko naslednje leto, le malenkostno sprememnjen virus zopet položi v posteljo. Te spremembe so navadno majhne. Redkeje pa prihaja do velikih sprememb virusa ali celo nastanka novega virusa, na katerega je običajno populacija zelo slabo odporna. To je izhodišče za nastanek pandemij, ki se pojavijo vsakih toliko in toliko let.

V epidemioloških poročilih, cepivu priloženih navodilih in publikacijah označujejo viruse po internacionalnih standardih, ki zajema tip Influenza virusa (A, B, ali C), mesto, kjer je bil virus ugotovljen, zaporedna številka izolata, leto izolacije in formulo površinskih antigenov (H=hemaglutinin, N=nevraminidaze). Za primer: virus azijske gripe ima oznako A/Singapore/1/57(H2N2).

Gripi podobne znake bolezni je že leta 412 pr.n.št. opisal Hipokrates. Šele po španski gripi, leta 1918/19, ki je zahtevala med 20 in 50 milijonov smrtnih žrtev, se je znanost posvetila tej bolezni. Izolacija virusa Influenze je uspela šele leta 1930. Prvo cepivo je bilo narejeno leta 1952.

Simptomi in znaki gripe se pojavijo po inkubacijskem času, to je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, ki lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Ljudi v svoji bližini lahko okužite od 1 do 2 dni pred pojavom značilnih znakov in do 7 dni po tem. Hitrost nastopa bolezenskih znakov je odvisna od hitrosti razmnoževanja virusov v našem telesu.

Bolezen vas navadno prizadene nenadoma. Občutite mrzlico in temperatura se naglo povzpne nad 39 °C. Imate glavobol, ponavadi z močno topo bolečino. Občutite bolečine v mišicah in udih. Močno ste utrujeni in se slabo počutite. Pridružijo se lahko bolečine v grlu in težave s požiranjem. Značilen je suh in dražeč kašelj. Nemalokrat ste občutljivi za svetlobo, ob premikanju oči čutite bolečino. Redko se pri otrocih lahko pojavijo tudi prebavne motnje, vrtoglavica in slabost.

Bolezen se pri gripoznem obolenju lahko poslabša in resno ogrozi bolnika. Zapleti so pogostejši pri dojenčkih in nosečnicah, pri starejših, kroničnih bolnikih, ki že imajo neko osnovno bolezen (bolezni pljuč, srca, ledvic ali jeter, sladkorna bolezen) in pri bolnikih z zmanjšano odpornostjo. Nemalokrat se virusni okužbi pridruži še bakterijska okužba. Pri tem se lahko pojavijo vnetja ušes in grla, bronhitis in celo pljučnica. Zaradi vnetja srčne mišice lahko pride do motenj srčnega ritma in težav s krvnim obtokom. V redkih primerih lahko pride do vnetja centralnega živčnega sistema.

Tako ne preseneča želja, da bi okužbi tudi letos lahko ubežali. Kako uspeti? Preberite si naslednjič!